Ko gre za povezani osebi v smislu prvega odstavka 16. člena ZDPPO-2, se po četrtem odstavku tega člena ZDDPO-2 pri ugotavljanju odhodkov davčnega zavezanca upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih na način iz petega odstavka tega člena ZDDPO-2.

Z izpodbijano odločbo je bil tožniku odmerjen DDPO za obdobje od 12. 11. 2012 do 31. 12. 2012, kar nesporno izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Iz obrazložitve pa tudi jasno izhaja, da je z vpisom oddelitve v Sodni register 12. 11. 2012 tožnik kot pravna oseba pridobil svojo pravno subjektiviteto. Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ, je pravna oseba lahko nosilec pravic in obveznosti in s tem tudi davčni zavezanec šele z vpisom v Sodni register. Glede na to, da je finančni organ preverjal poslovanje tožnika kot novo-ustanovljene družbe v postopku oddelitve v skladu z določbami 623. člena do 638. člena ZGD-1 in ZDavP-2, pa je po presoji sodišča pravilno upošteval tudi obdobje od obračunskega dneva oddelitve (30. 6. 2012) do vpisa oddelitve v Sodni register (12. 11. 2012), saj je v tem obdobju prenosna družba (A. d.o.o.) vodila računovodstvo tudi za tožnika po ločenih računovodskih evidencah. Določba četrtega odstavka 365. člena ZDavP-2 pa...

Odhodki, ki so nastali na podlagi navideznih računov za neopravljene storitve, se ne morejo šteti niti za davčno upoštevne odhodke tožnika pri odmeri DDPO in hkrati tudi ne za odhodke, ki bi bili potrebni za pridobitev prihodkov. Zato tudi ne izpolnjujejo pogoja iz 29. člena ZDDPO-2, da bi jih bilo mogoče upoštevati pri odmeri DDPO, saj niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti niti niso posledica opravljanja dejavnosti tožnika.