Pravne posledice zamude so odvisne od pravne narave roka. Če je bil rok bistvena sestavina pogodbe (in gre za t. i. fiksno pogodbo), je bila pogodba z nastopom zamude razvezana po samem zakonu (prvi odstavek 104. člena OZ) in je tožnikov zahtevek, da jo mora tožena stranka izpolniti, neutemeljen. Če rok, nasprotno, ni bil bistvena sestavina pogodbe, jo je upnik lahko obdržal v veljavi, če je upnika po izteku roka nemudoma obvestil, da zahteva njeno izpolnitev (drugi odstavek 104. člena OZ).

Skupaj s škodnim ravnanjem povzročitelja škodnega dogodka so lahko (so)vzrok škode tudi osebne lastnosti in stanja oškodovanca; in če so, povzročitelj škodnega dogodka ne odgovarja za celotno oškodovančevo škodo. Po t.i. teoriji jajčne lupine mora, odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo. Položaj, ko mora sodišče tehtati, ali določeno osebno stanje ali lastnost oškodovanca, ki je prispevalo k nastanku škodne posledice ali njenem večjem obsegu, glede na okoliščine konkretnega primera lahko predstavlja pravno relevanten sovzrok, nastopi le v primeru obstoja takšnega osebnega stanja ali lastnosti. V obravnavanem primeru ta nista bila ugotovljena.

ZDavP-2 pravil o tem, kdaj je posamezen pravni posel navidezen, ne vsebuje, zato se o navedenem vprašanju odloča po splošnih pravilih obligacijskega prava (50. člen Obligacijskega zakonika). To izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri je navidezni posel pogodba, ki jo stranki skleneta, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla, temveč le z namenom v zunanjem svetu prikazati, da med njima učinkuje pogodba s tako vsebino. V obravnavanem primeru so delavci revidenta prejeli sporna izplačila za opravljeno delo, ki je bilo vsebinsko enako delu, ki so ga opravljali v delovnem razmerju. S sklepanjem avtorskih pogodb je revident torej želel prikriti določena izplačila svojim delavcem za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi in jih želel prikazati kot plačilo avtorskih honorarjev. Podan je bil razkorak med navzven izraženo poslovno voljo (sklepanje avtorskih pogodb) in resnično voljo...