Tožnik je kar dvakrat uveljavljal odbitek vstopnega DDV po računu, ki ne izkazuje dejansko nastalega poslovnega dogodka. Ponovitev kršitve je tista okoliščina, na podlagi katere je organ utemeljeno sklepal, da bo tožnik ID številko tudi v bodoče uporabil v goljufive namene, saj inšpekcijski postopek očitno ni dosegel svojega (tudi preventivnega) namena. Cilj inšpekcijskih pregledov je zagotoviti kontrolni sistem plačevanja davkov in ob morebitnem neplačilu ustrezno ukrepati, vendar vseh zavezancev ni mogoče nadzirati glede vseh obveznosti v vseh časovnih obdobjih niti to ne bi bilo smiselno. Zato je za delovanje celotnega sistema pomembno, da zavezanci za davek ravnajo skladno s predpisi o obdavčenju in davčnemu organu posredujejo podatke, ki so resnični, pravilni in popolni (glej 10. člen ZDavP-2). Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo...

Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 80.000,00 EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.

Iz določbe prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP je mogoče razbrati, da v kolikor je prerekana samo ločitvena pravica, upnik ni napoten na tožbo za ugotovitev njenega obstoja, kot to velja v primeru prerekanja terjatve, pač pa za njeno uveljavitev. V takem primeru mora zato za uveljavitev ločitvene pravice proti tistim, ki so upnikovo ločitveno pravico prerekali vložiti dajatveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Za uveljavljanje ločitvene pravice tako ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, saj ugotovitvena sodba ne vzpostavlja stanja, ki bi tožniku omogočala prednostno poplačilo njegovih terjatev.