Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali mora Upravno sodišče RS do zaključka postopka skupnega dogovora, ki je sprožen skladno s 26. členom Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, prekiniti sodni postopek, ki se sočasno vodi pred sodiščem v isti zadevi, dokler ni končan postopek skupnega dogovora?

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek za promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren (tako na primer v zadevi II Ips 75/2012). Vendar pa tožnik utemeljeno opozarja, da glede na to, da je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, to še ne zadošča za oceno o dobrovernosti toženca. Kot je Vrhovno sodišče že opozorilo v zadevi II Ips 177/2014, na katero se sklicuje toženec, dobrovernost tudi ni samodejno izključena, če je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi ZKZ. Sodišče mora v vsakem primeru posebej odločiti, ali je pridobitelj glede na kogentne določbe ZKZ in upoštevajoč okoliščine konkretnega primera izkazal, da je bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik (glej tudi zadevo II Ips 359/2010).

Tožnik je ob vložitvi tožbe pravni interes izkazoval, vendar pa mu je zaradi drugostopne odločbe, s katero je bila prvostopna odločba v celoti odpravljena, prenehal. Tožnikova obveznost ne obstoji več, torej ne obstoji več tudi pravni interes za odločanje o tožnikovem izpodbojnem zahtevku zoper to odločbo.