Tožnik je uveljavljal stroške za delo v tujini in posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante šele v samoprijavi, kar pa je po preteku roka za predložitev napovedi. Ker je to storil prepozno, je zamudil rok, ki je materialni, prekluzivni in ga ni mogoče podaljševati. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice. Pravica do davčnih ugodnosti preneha s potekom roka za vložitev davčne napovedi za odmero dohodnine.

Da so bile davčne olajšave za raziskave in razvoj vnesene v zakon z namenom spodbujanja davčnih zavezancev k dodatnim vlaganjem v razvoj in raziskave. Ker pa gre za olajšave, kar pomeni izjemo od splošnega pravila, jih je treba razlagati ozko (restriktivna razlaga).

Glede dokazovanja z izjavo stranke in zaslišanjem prič (očeta in moža) je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku obrazložilo, da takega dokazovanja revidentka v davčnem postopku ni predlagala, čeprav jo je zastopal kvalificiran pooblaščenec. Obrazložilo je, da zato dokazov, ki jih je stranka prvič navajala v upravnem sporu, kot nedovoljenih tožbenih novot ni upoštevalo. Takšen zaključek je po presoji Vrhovnega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.