Tožničin mesečni dohodek na družinskega člana v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo zahteve za odpis znaša 394,07 EUR na mesec. Prav tako je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnica lastnica ne le nepremičnine, v kateri živi, ampak tudi dveh nepremičnin, katerih vrednost po podatkih GURS znaša 16.068,41 EUR. Tožnica omenjenemu dejstvu ne ugovarja. V skladu z določbo drugega odstavka 37. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku lahko davčni organ v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom Pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti izplačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Po navedeni določbi mora torej davčni zavezanec za odpis davčnega dolga kumulativno izpolnjevati pogoje tako glede višine dohodkov kakor tudi...

Tožničin mesečni dohodek na družinskega člana v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo zahteve za odpis znaša 394,07 EUR na mesec. Prav tako je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnica lastnica ne le nepremičnine, v kateri živi, ampak tudi dveh nepremičnin, katerih vrednost po podatkih GURS znaša 16.068,41 EUR. Tožnica omenjenemu dejstvu ne ugovarja. V skladu z določbo drugega odstavka 37. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku lahko davčni organ v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom Pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti izplačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Po navedeni določbi mora torej davčni zavezanec za odpis davčnega dolga kumulativno izpolnjevati pogoje tako glede višine dohodkov kakor tudi...

Ugotovitev, da je tožeča stranka s sklenitvijo Pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje z dne 7. 3. 2005 in obvestilom dolžniku izgubila položaj upnika in s tem aktivno materialno legitimacijo za njeno uveljavljanje v sodnih postopkih, je po presoji sodišča pravilna in med strankama tudi nesporna. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je v izpodbijani odločbi in odločbi o pritožbi v celoti neobrazloženo zavzeto pravno stališče, po katerem je do popravka obračunanega DDV davčni zavezanec upravičen le, če ima v času popravka položaj upnika, da je torej položaj upnika eden od pogojev za zmanjšanje obračunanega DDV, oziroma da izguba položaja upnika že sama po sebi, ne glede na okoliščine primera, privede do izgube pravice po citiranih določbah 39. člena ZDDV-1.