V skladu z določbami ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, ne glede na vrsto dohodka in na način izplačila, ki jih je le-ta pridobila v davčnem letu, razen tistih, ki so iz obdavčenja izrecno izvzeti. Kot pravilno ugotavlja že pritožbeni organ, je bila tožnici izplačana odkupna vrednost enot premoženja kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki se po določbah ZKDPZJU zagotavlja v skladu z določbami o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, ki ga ureja zakon, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje in ne v skladu z ZPSPID, kot se neskladno s podatki upravnih spisov in povsem neizkazano zatrjuje v tožbi. S sklicevanjem na določbo 3. točke 32. člena ZDoh-2, po kateri se dohodnine ne plača (izključno) od odkupne vrednosti, izplačane v skladu z ZPSPID, tožnica že zato ne more biti uspešna.

Revizija se dopusti glede vprašanja ali pri oporočnem dedovanju po mačehi (očimu) traja davčna oprostitev za pastorko (pastorka) le do smrti njenega (njegovega) očeta (matere).

Napačno je stališče davčnih organov in sodišča prve stopnje, da davčne posledice v smislu 3. člena ZDPN-2 niso vezane na podlago sklenitve pravnih poslov (kavzo), temveč le na njihovo izvedbo. Namen ZDPN-2 je, da se z DPN obdavči v tem zakonu opredeljene odplačne pravne posle. Ni ovir, da se po 70. členu SPZ delitev premoženja v solastnini opravi tako, da se namesto da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar ali skupina stvari, v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh. Razlaga, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, bi po presoji Vrhovnega sodišča brez razumnega razloga postavila v neenak položaj davčne zavezance, ki delijo solastno premoženje na zaključeni celoti več nepremičnin, in tiste davčne zavezance, ki delijo solastno premoženje le na eni nepremičnini.