Čeprav iz zaprosila za izterjavo izhaja podatek o vročitvi izvršilnega naslova v državi članici prosilki, Nemčiji, v upravnem spisu ni podatka oziroma dokazila o vročitvi izvršilnega naslova, niti podatka o jeziku, v katerem je bil slednji vročen, niti ni bil priložen izvršilni naslov, zato je sodišče presodilo, da podatki spisa ne zadoščajo za pravilno in skladno z določbami ZDavP-2 izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.

Jezikovna razlaga prvega odstavka 512. člena OZ precej zanesljivo kaže, da nastopi položaj kršitve predkupnega upravičenja, če prodajalec stvar odsvoji oziroma prenese lastninsko pravico na tretjega. Kar je bistveno, da je mogoče govoriti o kršitvi predkupne pravice, je, da pred iztekom roka, v katerem se predkupni upravičenec lahko izjavi, lastninska pravica v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem preide v premoženjskopravno sfero pridobitelja. Takšna razlaga tudi ne nasprotuje jezikovni razlagi besedila prvega odstavka 512. člena OZ.

Dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne predstavljata obveznosti iz poslovanja (opravljanja dejavnosti) dolžnika in bi jo bilo potrebno na podlagi 106. člena ZDavP-2 odpisati in jo torej posledično ne bi bilo mogoče terjati. To pomeni, da se postopek izvršbe glede teh obveznosti nadaljuje kljub pravnomočnemu zaključku stečajnega postopka.