Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega revizijskega praga za dovoljenost revizije po samem zakonu in ker revizija ni bila dopuščena, jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.

Med strankama je sporno, ali ima lahko tožnik položaj stranskega udeleženca v pritožbenem davčnem postopku zoper družbo. Na podlagi določbe 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Tožnik v svojih vlogah kot pravni interes navaja, da bo odločitev davčnega organa imela pomemben vpliv na kazenski postopek, ki se vodi proti njemu kot izključenemu družbeniku ter na postopek v zvezi z oškodovanjem družbe. S tem pa tudi po presoji sodišča zatrjuje le posredne pravne koristi, o katerih se določa v drugih postopkih.

Določbe za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti o višini izhodiščnih plač in o plačilu dnevnic predstavljajo določitev minimalnih pravic delavca, ki jih je bila tožena stranka dolžna spoštovati. Sodišče zato utemeljeno ni upoštevalo dogovora med strankama v sporu o izplačilih iz naslova plače in naslova plačila stroškov v višini 17 % ustvarjenega prometa, saj na njegovi podlagi tožniku ni bila zagotovljena izhodiščna plača za njegovo delovno mesto in stroški v zvezi z opravljanjem dela na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti.