DDV v potniškem prometu se lahko vrne le, če prodajalec skupaj z drugimi predpisanimi pogoji vlogi za vračilo predloži tudi verodostojno listino, da je predhodno DDV vrnil kupcu, tujcu v potniškem prometu. Taka listina pa dnevni blagajniški izpisek ni, saj na njem ni podpisa kupca o vračilu DDV.

Vračilo davka na dodano vrednost je prodajalcu možno le, če z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, kar pa dnevni blagajniški izdatki brez podpisa kupca niso, izkaže, da je predhodno DDV vrnil kupcu, tuji fizični osebi v potniškem prometu.

Nacionalni organi in sodišča morajo pri dobavi znotraj EU davčnemu zavezancu zavrniti uporabo pravice do odbitka vstopnega DDV, tudi kadar nacionalno pravo ne vsebuje določb o taki zavrnitvi, če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da je ta davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da je s transakcijo, na katero se sklicuje pri utemeljitvi navedene pravice, sodeloval pri utaji DDV, storjeni v okviru dobavne verige. Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, ne zadostujejo za zaključek, da je revidentka vedela ali bi morala vedeti za goljufijo izdajatelja spornih računov v zvezi z DDV. Védenja oziroma dolžnosti védenja o goljufiji v zvezi z DDV ni mogoče utemeljiti s kakršno koli neskrbnostjo prejemnika računa pri poslovanju, temveč z njegovo neskrbnostjo v povezavi s plačevanjem DDV s strani izdajatelja računa.