Tožeča stranka po prejemu pisnega izvedenskega mnenja ni bila v položaju, ko bi ji moralo biti jasno, da je njena trditvena podlaga glede na materialnopravno stališče sodišča prve stopnje pomanjkljiva. Prejem pisnega izvedenskega mnenja zato ni mogel biti utemeljen razlog za opustitev materialnega procesnega vodstva s strani sodišča prve stopnje.

Lastninska pravica v pričakovanju se varuje tedaj, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla. Ker podpis prodajalca na pogodbi ni bil overjen, zemljiškoknjižno dovolilo pa je bilo pogojno (7. člen pogodbe), tožeča stranka ni imela veljavnega razpolagalnega pravnega posla in je zato neutemeljeno njeno sklicevanje na učinkovanje prenosa lastninske pravice tudi do (nedobrovernih) tretjih oseb, ki bi kasneje pridobile lastninsko pravico na nepremičnini. V kolikor tožeča stranka zatrjuje, da ji je bilo zaradi ravnanj tožencev onemogočeno uveljavljanje s priposestvovanjem pridobljene (originarne) lastninske pravice, je treba upoštevati, da je bila tožeča stranka tista, ki svoje pravice ni varovala oziroma je ni uveljavila. Če je nepremičnino res priposestvovala, bi morala predlagati vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v izvršilnem postopku pa vložiti...

Zakon oziroma njegov del je bil neizogibno v neskladju (ali v skladju) z Ustavo že od same uveljavitve, le veljavo je izgubil z nastopom učinkov razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča, v primeru ugotovitvene odločbe pa niti tega ne. Prav zato je tudi potrebna določba 44. člena ZUstS, po kateri se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Če bi zakon postal neskladen z Ustavo šele z dnem, ko začne učinkovati odločba Ustavnega sodišča, bi bilo odveč vprašanje, ali se naj uporablja ali ne. Smiselno enako mora veljati tudi za ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča. Obema vrstama odločb je skupno, da ugotovita neskladnost zakona ali njegovega posameznega dela z Ustavo, sama ugotovitev pa nima časovno omejenega učinka.Neskladnost 8. člena ZFO-1 z Ustavo je neskladnost sistema financiranja občin,...