Za izpolnitev pogojev po 7. členu ZDDV je po presoji sodišča pomembno, da se podjetje ali del podjetja prenaša med davčnima zavezancema, predstavljati mora gospodarsko celoto, prevzemnik kot naslednik prenositelja pa mora nadaljevati z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ne pa morda pridobljena sredstva kako drugače uporabiti, npr. prodati. Besedilo 2. odstavka 8. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV, o prenosu "sredstev in virov sredstev" je mogoče razlagati le v okviru, ki ga določa 7. člen ZDDV, ki govori o prenosu podjetja ali njegovega dela, in če razumemo podjetje tako, kot ga statusna teorija razlaga, da je to organizirano premoženje, namenjeno opravljanju dejavnosti, potem se pri prenosu podjetja prenesejo vse tiste obveznosti, ki jih podjetje v času prenosa ima, in zagotavljajo nadaljnjo opravljanje dejavnosti podjetja, v obravnavanem primeru je to na strani pasive trajni kapital.

V skladu z namenom 4. točke 26. člena ZDDV in 52. člena Pravilnika so plačila DDV oproščene samo tiste storitve oziroma vzgojno izobraževalni programi pri katerih naročniki oziroma udeleženci pridobijo javno veljavno izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino. Presoja upravičenosti uveljavljanja davčne oprostitve temelji na ugotovitvi, ali se storitve vzgoje in izobraževanja opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V obravnavanem primeru so to določbe ZOFVI. 

V obravnavani zadevi je sporno, ali za storitev popravila kontejnerja velja oprostitev po 2. točki 1. odstavka 31. člena ZDDV, po kateri je plačila DDV oproščen promet storitev, vključno prevoznih in drugih postranskih storitev, ki je neposredno povezan z izvozom blaga. Tudi po mnenju sodišča popravilo kontejnerjev v ekonomski coni samo po sebi ne more predstavljati storitve, za katero velja prava davčna oprostitev po citirani določbi ZDDV. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi bilo popravilo povezano neposredno z izvozom blaga, saj niti ni razvidno, za katero vrsto blaga je v posameznih primerih šlo. Zgolj dejstvo, da je opravljena storitev med dvema davčnima zavezancema v okviru ekonomske cone, pa ne vpliva na opredelitev vsebine opravljene storitve med njima, kolikor tožnik ne izkaže vsebine opravljene storitve kot "postranske storitve v zvezi z odpremo blaga neposredno v izvoz".