Obravnavan je bil primer kombiniranega vračanja podržavljenega premoženja (delno v naravi, delno z odškodnino) z več odločbami istega organa (upravnega) ter v zvezi s tem vprašanje cenitve funkcionalnega zemljišča, ki je vodeno kot kmetijsko, ugotovitve njegovega obsega, ugotovitve neto vrednosti aktive in znižanja odškodnine zaradi v denacionalizacijskem postopku priznane odškodnine.

V obravnavanem primeru je bilo ravnanje, iz katerega izvira škoda, naperjeno proti gospodarski družbi; okoliščina, da gre za majhno družinsko podjetje in da je tožnik njegov direktor, slednjega ne postavlja v položaj neposrednega oškodovanca. Njegova škoda je sekundarna: je posledica odstranitve lokala, ki je bilo v lasti „njegove“ gospodarske družbe, ki je v tem lokalu ustvarjala prihodke. Sekundarna škoda je praviloma škoda posrednih oškodovancev in jo OZ pravno priznava izrazito omejevalno, le v primeru smrti in posebno teže invalidnosti bližnjega. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je pravna ustanova posrednega oškodovanca v odškodninskem pravu izjema, saj je pravno razmerje med odgovorno osebo in posrednim oškodovancem na ta način vzpostavljeno preko običajnih meja relevantne vzročne zveze. S tem, ko ta institut širi pojem pravno relevantne vzročnosti, širi obseg odškodninskega varstva in to daje nekaj več kot bi oškodovancu...

Razlaga pogodbe - prenehanje pogodbe.