V primeru pomoči, ki se financirajo iz skladov Unije in ko so ogroženi finančni interesi Unije ter ko gre za napačno uporabo prava Unije, je štiriletni zastaralni rok od storitve nepravilnosti, ki se uporablja za izterjavo nezakonite pomoči, določen v členu 3 (1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti. Navedena uredba se lahko uporabi le, če so izpolnjeni pogoji za uporabo te uredbe, v nasprotnem primeru pa se uporabi rok, ki je določen v nacionalnem pravu. Navedene uredba se uporabi le takrat, ko gre za kršitev določb zakonodaje skupnosti, ali pa se kršitev nanaša na dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, pri čemer mora takšna kršitev škodljivo vplivati na proračun Skupnosti bodisi z zmanjševanjem ali izgubo prihodkov, bodisi z neupravičenimi izdatki. V primeru, da ti pogoji niso podani, se za vprašanje zastaranja uporabi nacionalna zakonodaja, kar je tudi konkretni primer.

Obstoj listine, ki ustreza uporabljenim računovodskim standardom, sam po sebi na davčnem področju ni zadosten pogoj za uspešnost dokazovanja nastanka poslovnega dogodka in s tem tudi ne višine izračunanega davka. Vprašanje, ali je določena knjigovodska listina verodostojna ali ne, je povezano s kvaliteto samega dokaza, ki se ovrednoti z ustreznimi računovodskimi standard. Zato je tudi vprašanje, ali je določen prihodek oziroma odhodek mogoče izkazati z ustrezno, verodostojno knjigovodsko listino, vprašanje načina dokazovanja tega dejstva, obstoj take listine pa sam po sebi ni nujen, niti ne zadosten pogoj za uspešnost takega dokazovanja.

Ugovore, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava je dopustno uveljavljati v upravnem sporu, tudi če niso le-ti bili predhodno uveljavljeni v upravnem postopku.