Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo. Odločba ima učinek razveljavitve. Skladno s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se glede na navedeno v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.

Zavezanci za prispevke za socialno varnost so tako zavarovanci kot delodajalci. ZDavP-2 v 352. členu določa, da tako prispevke, za katere je zavezanec zavarovanec, kot tudi prispevke, za katere je zavezanec delodajalec, izračuna, odtegne in plača plačnik davka ter da se v obeh primerih izračun prispevkov opravi v obračunu davčnih odtegljajev. Ta obračun predstavlja zbir obveznosti za zaposlene delavce, zato se v primeru, ko plačani znesek ne zadošča za poplačilo vseh obveznosti, obveznosti poravnajo po vrstnem redu, kot to določa 93. člen ZDavP-2. Podlaga za plačilo prispevkov so torej zbirni podatki iz obračuna, medtem ko se individualni podatki po posameznem davčnem zavezancu zgolj izkazujejo ter se s tem omogoča vpogled v podatke o obračunanih in dejansko plačanih prispevkih. Niso pa individualni podatki podlaga za odtegljaj oziroma za izvršeno plačilo. Tožnik zato s sklicevanjem na ločeno izkazovanje podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev po posameznih...

V zadevi so sporni prihodki tožnice iz članarin in njihovo računovodsko evidentiranje kot obveznosti do družbe D. Ltd. Kolikšna je bila skupna višina obračunanih članarin, iz računovodskih evidenc tožnice ni bilo mogoče razbrati. Tožnica pa je že v pripombah na zapisnik ugovarjala vsebini izjave, po kateri naj bi vsak kreditojemalec ob sklenitvi pogodbe o potrošniškem kreditu podpisal še pristopno izjavo za klub A. Glede na takšno vsebino pripomb ne drži trditev v izpodbijani odločbi, da je (bilo) v postopku nesporno ugotovljeno, da je bil vsak kreditojemalec dolžan plačati članarino. Sodišče sicer ne dvomi, da je imela tožnica možnost oziroma celo dolžnost, da že med pregledom na podlagi izdanega sklepa predloži podatke o članarinah. Vendar je zgolj dejstvo, da tega ni storila, še ne prekludira v pogledu vsebine pripomb na zapisnik, tako kot tudi ne odvezuje davčnega organa, da pripombe preuči in nanje odgovori po vsebini, česar ni storil. Nepravilnosti...