Za uveljavljanje davčne osnove iz 10. odstavka 24. člena ZPD je potrebno ločeno vodenje prihodkov od prodaje jedil in pijač na način, predpisan v Odredbi o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah. 

Osnova za prometni davek od prometa proizvodov je bila prodajna cena proizvoda, ki načeloma ni vsebovala davka od prometa proizvodov. Izjema je bila pri prodaji tobačnih izdelkov, in sicer cigaret, kjer je bila davčna osnova za obračun davka prodajna cena, v katero je bil prometni davek že vštet. ZPD je v petem odstavku 15. člena določal, da je smel prodajalec popust pri ceni proizvoda, ki ga je dal kupcu, odšteti od davčne osnove samo, če je bil pisno dogovorjen in če je bil kupcu neposredno odobren v računu. Vendar pa navedene določbe ni mogoče razlagati tako, da je bilo od volje prodajalca odvisno, ali je od davčne osnove odštel popust, ki ga je dal kupcu v obliki rabata, saj za to ni nobene razumne, logične razlage, ampak jo je treba razlagati tako, da se je od davčne osnove odštel popust, če sta bila izpolnjena zakonska pogoja (pisni dogovor in priznanje v fakturi). Drugače povedano: če sta bila podana navedena...

Seznam izvršilnih naslovov je po določbah ZDavP-2 opredeljen kot samostojni izvršilni naslov, vendar pa nima narave odločbe. Ne odmerne v smislu določb ZDavP-2 in ne upravne odločbe v smislu ZUP, saj se z njim ne odloča o odmeri ali vračilu davka ali sploh o kakšni (drugi) pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe. Takšen seznam namreč ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov (ki še niso bili izvrešni) in zato ne more uživati posebnega pravnega varstva. Tožnikov predlog za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo spornih seznamov izvršilnih naslovov po nadzorstveni pravici je bil pravilno zavržen, saj navedeno pravno sredstvo zoper takšen seznam po zakonu ni predvideno oziroma dovoljeno.