Tožnik je bil pravočasno opozorjen na posledice iz četrtega odstavka 87. člena ZUP za primer, da poslanega dokumenta ne prevzame. 98. člen ZUP, ki govori o pomotah pri vročanju, se lahko nanaša ali na pomote pri načinu vročanja, ali na pomote pri sestavi vročilnice. Pomota iz 98. člena ZUP je tako podana, če se dokument vroči osebi, ki ga ni upravičena ali dolžna sprejeti, kot tudi če sporočilo iz 87. člena ZUP prejme oseba, ki ji vročilnica ni bila namenjena (neprava oseba). Iz omenjenih pomot pri vročanju je namreč mogoče sklepati, da oseba, ki ji je bil dokument namenjen, tega dejansko ni prejela. Omenjene določbe je torej treba uporabljati restriktivno. Napake, ki da naj bi se zgodile, in ki naj bi jih zakrivila pošta pri vročanju, po navedenem niso zajete v 98. členu ZUP-a. Zato omenjeni člen v konkretnem primeru ne prihaja v poštev.

V zadevi je odločilno, da je direktor tožeče stranke z računa tožeče stranke v oktobru 2012 dvignil 108.100,00 EUR, za kar ni imel ustrezne pravne podlage niti v okoliščini, da bi šlo za sredstva, porabljena za namene poslovanja podjetja niti, da bi obstajala dejanska posojilna razmerja med tožečo stranko in njenim direktorjem. Sporna gotovina je bila tako po mnenju sodišča dvignjena za zasebne namene direktorja tožnika, kar opravičuje izrek ukrepa iz izpodbijane odločbe.10. člen ZDavP-2 tožnika zavezuje, da davčnemu organu daje resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih slednji potrebuje za pobiranje davka. Tako mora navesti vsa dejstva, na katero opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zavezanci za davek pri vodenju davčnega postopka tako sodelujejo z davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in v korist zavezanca. V smislu prvega odstavka 7. člena ZDavP-2 je bil tožnik vnaprej seznanjen s...

S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe o odmeri davka na dodano vrednost, zoper katero so stranki zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Zato tožeča stranka z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost odločbe o odmeri davka na dodano vrednost, v postopku izvršbe ni mogla uspeti. Iz istega razloga pa navedenih ugovorov tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi.Pogoj za začetek davčne izvršbe je obstoj izvršilnega naslova. Ko gre za izvršbo obveznosti, naloženih z odločbo o odmeri davka, kot je to v obravnavanem primeru, je izvršilni naslov izvršljiva odmerna odločba. Pritožba po določbah ZDavP-2 (87. člen) namreč ne zadrži izvršitve odmerne odločbe.