Za izpodbijano odločitev je bistveno, da je poslovni delež in s tem predmet zavarovanja v lasti tožnika. V tem pogledu pa iz spisov sledi, da je tožnik poslovni delež (99%) družbe odsvojil s pogodbo, sklenjeno 26. 11. 2014 in torej pred uveljavitvijo spremembe ZGD-1 (8. 8. 2015), s katero je kot pogoj za odsvojitev deleža v družbi poleg notarskega zapisa sklenjene pogodbe, ki je bil v konkretnem primeru opravljen, predpisan tudi vpis spremembe lastništva poslovnega deleža v pristojni register. Enako pravno in dejansko stanje je obstajalo tudi še ob izdaji izpodbijanega sklepa (7. 4. 2015). Pritožbeni razlog, s katerim je tožnik uveljavljal, da ni več lastnik poslovnega deleža, pa ni (bil) neupošteven, saj je obstajal že v času odločanja na prvi stopnji in ga v postopku izdaje sklepa, ki je tekel uradoma in brez udeležbe tožnika, tožnik upravičeno ni mogel navesti.

Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi (le) davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Dejstva, na katerih ocena temelji, pa mora davčni organ ravno tako izkazati na ravni gotovosti, pri tem je skladno z načelom materialne resnice zavezan ugotavljati tudi dejstva, ki so za davčnega zavezanca ugodna.

Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.Z vprašanjem glede obvezne narave SRS 21, ki so ga pri presoji verodostojnosti predloženih listin med drugim upoštevali davčna organa in sodišče prve stopnje, revidentka tako pravzaprav želi presojo vsebinske prepričljivosti sprejete dokazne ocene, kar pa glede na 85. člena ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, zato tudi izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Da bi se vprašanje glede obveznega sprejema dokaznega sklepa oziroma obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov v sodbi sodišča prve stopnje obravnavalo kot pomembno pravno vprašanje v tej zadevi, bi morala revidentka morebitno kršitev določb postopka v upravnem sporu z verjetnostjo izkazati ter pojasniti, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na odločitev.