Upravni organ najprej preizkusi zahtevo in jo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanec z njo avtomatično pridobi tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogojev za izplačilo presežka DDV tako ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč določbe 73. člena ZDDV-1 in 97. člena ZDavP-2. Iz njih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.

V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ima položaj stranke davčni zavezanec, torej oseba, zoper katero teče postopek, to je oseba, o katere pravici ali obveznosti se v konkretnem upravnem postopku odloča. V obravnavanem primeru gre za postopek inšpekcijskega nadzora pri družbi A d.o.o. ter s tem za odločanje o pravicah in obveznostih te družbe oziroma prevzemne družbe B d.o.o. kot njene univerzalne pravne naslednice. Gre torej za odločanje o obveznosti pravne osebe, ki lahko dejanja v postopku opravlja le po svojem zakonitem zastopniku – direktorju.