Iz predložene dokumentacije ni razvidna povezava med pogodbo, naročilnicami in računi. Naročilnice se namreč na sklenjeno pogodbo ne sklicujejo, prav tako se računi ne sklicujejo na naročilnice, ki jih je tožnik predložil skupaj s prejetimi računi. Količina opravljenih storitev ni navedena v nobenem od predloženih dokumentov (računih, naročilnicah ali v pogodbi). Ugotovitve količine opravljenih storitev pa po presoji sodišča tudi ne omogoča cena 8 EUR na uro, ki izhaja iz treh od petih naročilnic. Ta namreč omogoča le preračun zaračunanega zneska v število ur, torej izračun števila zaračunanih ur, ne pa preveritve obsega storitev, ki so bile dejansko opravljene. Tožnik namreč ni predložil pogodbeno dogovorjenega obračuna del po dejansko opravljenih količinah, kot podlage za potrditev in plačilo prejetih računov. To pa pomeni, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja, obsega storitev in s tem izpolnitve vsebinskih pogojev za odbitek vstopnega DDV, ni...

Zatrjevanega posojilnega razmerja ne izkazujejo predložene listine. Izvirnik posojilne pogodbe ni bil predložen ne v davčnem in tudi ne v sodnem postopku. S tem, ko na predloženi kopiji ni overitve (podpisa), ni izkazan niti dejanski čas njene sklenitve, oziroma ponareditev overitve celo kaže na to, da je bil dejanski čas njene sklenitve lahko različen od tistega, ki je naveden na predloženi kopiji pogodbe in ki ga zatrjuje tožnik v tožbi in pred tem že v davčnem postopku. Sicer pa gre tako pri pogodbi kot pri vseh ostalih predloženih listinah za listine, ki jih je mogoče sestaviti naknadno, njihovo vsebino pa prilagoditi ugotovitvam davčnih organov. Poleg tega se zneski vračil posojila, ki so razvidni iz predložene listine, ne ujemajo z načinom vračanja, dogovorjenim s pogodbo, zatrjevanje o pologih navedenih zneskov na tožnikov bančni račun pa ostaja, čeprav je breme dokazovanja na strani tožnika, na ravni povsem splošne in s tem neizkazane trditve.

Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati na podlagi drugega odstavka 147. člena OZ. To pa ne pomeni, da oškodovani upniki nimajo ustreznega odškodninskega varstva neposredno zoper člane organov pravne osebe na podlagi posebnih materialnopravnih predpisov (ZFPPIPP in ZGD-1). Vendar pa revizija ne izpodbija stališča o odsotnosti tožnikove aktivne legitimacije za uveljavljenje odškodninskega zahtevka na podlagi teh predpisov.