Vsebinska pravilnost izvršilnega naslova ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe.

Sodišče meni, da je vzpostavitev različnega vrednotenja sicer dopustna, vendar le, če izhaja iz kriterijev, ki jih določa peti odstavek 124. člena ZV-1, in ne le na podlagi proste presoje. Sodišče glede na podatke, ki jih je predložila toženka, kot tudi glede na ugotovitve Računskega sodišča, sodi, da v zadevi ni pojasnjeno, na kakšen način, torej konkretno na podlagi katerih kriterijev so bile določene višine vodnega povračila v Sklepu o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010.

Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker obravnavani upravni spor ni vrednostni spor (spor o pravici ali obveznost stranke, ki je izražena v denarni vrednosti), po naravi stvari tudi revizije ni mogoče dovoliti iz vrednostnega razloga. Revizija zato iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga kot edinega uveljavlja revident, ni dovoljena.