Odhodek, za katerega se lahko šteje, da je nastal za potrebe pridobivanja obdavčljivih prihodkov (in je posledično davčno priznan po prvem odstavku 29. člena ZDDPO-2), mora predstavljati za pravno osebo določen doprinos k njenemu poslovanju. Ustvarja dodano vrednost za ohranjanje ali povečevanje položaja pravne osebe na trgu. Posledično ima za pravno osebo izmerljivo korist. V primeru določbe 17. člena ZDDPO-2 sami odhodki niso sporni oziroma jim je priznana povezanost s poslovanjem davčnega zavezanca, sporna je le njihova višina. Povedano drugače, odhodek, ki ni nastal v zvezi s poslovanjem davčnega zavezanca, ni davčno priznani odhodek v pomenu DDPO, pri tem pa ni pomembno ali je nastal pri poslovanju s povezano osebo ali pa pri poslovanju s tretjim. Namen podatkov (ki jih mora obvezno vsebovati račun) je, da davčnim organom omogočiti nadzor nad tem, ali je bil plačan dolgovani davek in, odvisno od primera, ali...

Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 poleg pogojev za ugotavljanje davčne osnove na tej podlagi določa vse elemente, ki so potrebni za izračun davčne obveznosti (davčna osnova, davčna stopnja, davčno obdobje), torej vsebuje materialne določbe, katerih specialno ureditev v razmerju do določb ZDoh-2 terja predpisani način odmere. Predmet obdavčitve po navedeni določbi predstavlja na predpisani način ugotovljena razlika, ne glede na vir oziroma vrsto dohodkov, iz katerih izvira. Stališče davčnega organa, da dejanska vsebina in narava prejemkov za obdavčitev po določbah petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ni pravno pomembna, je po navedenem skladna z določbami 68. člena ZDavP-2.

Da gre za zazidano stavbno zemljišče povsem jasno izhaja iz cenitve, ki jo je za namene njene prodaje družbi A. d.o.o. opravil sodni cenilec H.H. in ki se nahaja v upravnih spisih. Vsakršno zatrjevanje tožeče stranke, da zemljišče ni pozidano in sklicevanje na drugačen status zemljišča, ki ga vsebuje tožba in pred tem že pritožba ter pripombe na zapisnik, je zato zavajajoče in brez brez podlage ter kot takšno - kot ena od okoliščin, ki je sicer relevantna za odločitev - ne more pripomoči k drugačni odločitvi. Relevantna je ta okoliščina zato, ker bi morebitna nadaljnja prodaja predmetnih nepremičnin v nespremenjenem stanju (kot kompleksa stavbnih zemljišč, na katerih stojijo stari objekti), pomenila promet, ki je praviloma oproščen plačila DDV in bi torej morala tožeča stranka že ob pridobitvi nepremičnin izkazovati, da bo pri nadaljnji prodaji prišlo do obdavčitve po izbiri v skladu s 45. členom ZDDV-1. Tega pa tožeča stranka ni izkazala, tako kot...