Ob izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je davčni organ tožniku prepovedal razpolaganje z nepremičninami do dneva izpolnitve davčne obveznosti ter hkrati pristojnemu sodišču odredil vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v zemljiško knjigo, je bilo podano dovolj utemeljeno pričakovanje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena. Pri tem je treba poudariti, da se z ozirom na zakonsko besedilo 111. člena ZDavP-2 ne zahteva, da bo zavezanec za davek sam onemogočil ali precej otežil izpolnitev obveznosti in s tem obstoj subjektivne nevarnosti za neizpolnitev, temveč zadošča obstoj objektivnih okoliščin, ki jih davčni organ lahko ugotovi tudi po uradni dolžnosti.

Postopek uveljavljanja ugodnosti iz mednarodnih pogodb glede plačila davka od dohodkov nerezidentov, ki imajo vir v RS, v obravnavanem obdobju ni bil jasno zakonsko urejen. Pri odločitvi je zato treba, kolikor so ob izplačilu s konvencijo določeni pogoji bili izpolnjeni in zato izplačevalec davka ni obračunal, upoštevati določbo 13. točke 19. člena ZDoh. Skladno s tem lahko izplačevalec za prejemnika uveljavlja ugodnosti po konvenciji že ob izplačilu prejemka v primeru izključne pravice obdavčitve v drugi državi in pod pogojem, da je izpolnjevanje dejanskih pogojev za uveljavljanje ugodnosti po konvenciji izkazano že ob izplačilu. Dokazno breme je na strani izplačevalca. Če izključna pravica države rezidentstva do obdavčitve ni določena, pa se dohodek lahko obdavči v državi vira in je država rezidentstva tista, ki je dolžna odpraviti ali omiliti posledice take dvojne obdavčitve.

Upravni organi so, skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP), pri odločanju vezani ne le na Ustavo in zakon, temveč tudi na podzakonske predpise. Instituta exceptio illegalis zato ne morejo uporabiti. O povračilih (stroškov, ki se po določbah zakona ne vštevajo v davčno osnovo) je že po naravi stvari mogoče govoriti le, če stroški v zvezi z delom delojemalcu dejansko nastanejo.