Okoliščina, da je pooblaščenec za vročitve po tem, ko mu je bila odločba pravilno vročena, odločbo vrnil prvostopenjskemu organu z navedbo, da ni pooblaščen, ne spreminja dolžnosti stranke, da organ seznani s preklicem oziroma odpovedjo pooblastila. Organ je ravnal pravilno, ko je odločbo drugostopenjskega davčnega organa vročil subjektu, za katerega je imel v spisu v času vročitve izkazano, da je pooblaščenec pritožnika. Vročitev je bila torej opravljena pravilno (pooblaščencu za vročitve), da pa pooblaščenec za vročitve ni izpolnil svoje obveznosti po tretjem odstavku 89. člena ZUP in dokumenta ni nemudoma poslal stranki, pa ne vpliva na pravilnost opravljene vročitve, ampak sodi v sfero mandatnega razmerja med pritožnikom in pooblaščencem za vročitve.

V sodni praksi je že ustaljeno stališče, da je v postopkih po 68. členu ZDavP-2 zatrjevanje začetnega stanja in virov premoženja na strani davčnega zavezanca, kar določa porazdelitev dokaznega bremena skladno s pravili dokaznega prava.Tako je navedena dejstva dolžan dokazati tisti, ki jih zatrjuje (torej davčni zavezanec, saj so mu v korist) in je tudi mogoče razumno pričakovati, da za svoje trditve tudi razpolaga s potrebnimi dokazi. Takega dokaznega bremena in abstracto (torej samega po sebi) ni mogoče oceniti kot nemogočega Na revidentu je bilo breme, da glede izkazovanja okoliščin gotovinskih dvigov in pologov na bančni račun dokaže nižjo davčno osnovo. Gotovinsko poslovanje v visokih zneskih je zaradi težje sledljivosti denarnega toka v primerjavi s poslovanjem preko transakcijskih računov na banki, po svoji naravi sicer težje dokazljivo, vendar je prav ta način poslovanja posledica odločitve samega zavezanca. Zavezanec je v teh primerih tudi...

Tožnica je v upravnem postopku izkazala plačilo DDV-ja s kupoprodajno pogodbo, zato sodišče meni, da je z vidika davčnih predpisov šteti za novo stanovanje tisto, za katero je plačan DDV (objekt ali del objekta, ki je prvič vseljen oziroma uporabljen).