Sodišče pritrjuje tožnikom, da organ v postopku ni brez vsakega dvoma ugotovil in ocenil ter prepričljivo pojasnil, da obstaja javna korist, ki bi prevladala nad njihovo lastninsko pravico, torej resnična potreba po izboljšanju bivalnih razmer in kakovosti bivanja na tem območju, na način zagotovitve otroškega športnega igrišča, in s tem nujnost razlastitve sporne nepremičnine.

Iz določb ZUreP-2 in Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) izhaja, da je za odmero komunalnega prispevka stavbe (po formuli iz 20. člena Uredbe) relevanten podatek o površini gradbene parcele stavbe. Gre za podatek, ki je lahko določen z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt. Če pa tega podatka ni, se površina gradbene parcele oziroma stavbe določi z zmnožkom, kot to določa prvi odstavek 3. člena Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v občini Žirovnica. Pri izračunu komunalnega prispevka je skladno s 5. členom Odloka treba uporabiti tudi podatek o klasifikaciji stavbe, ki je odvisen od vrste objekta po CC-SI-klasifikaciji objektov in ki je relevanten za določitev faktorja namembnosti.

Plačilo davkov je splošna obveznost vseh davčnih zavezancev. Odpis, delni odpis in odlog plačila davka pa je izjema, za katero morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji. Namen te določbe je zaščita davčnih zavezancev, ki ne razpolagajo s sredstvi in bi lahko bilo zaradi plačila davčnega dolga ogroženo njihovo preživetje. Glede na vir tožnikovega dolga (dohodnina od dobička iz kapitala od prodaje nepremičnin) in glede na višino kupnine za predmetni nepremičnini, s katero je tožnik razpolagal po izvedeni prodaji predmetnih nepremičnin in iz katere bi moral poplačati predmetni davčni dolg, ne gre za osebo, katere preživljanje bi lahko bilo ogroženo.