V izpodbijani odločbi se "ignorirajo" poročila davčnih organov Republike Avstrije, ki so bila pridobljena v postopku nadzora in ki se nanašajo med drugim tudi na sporno poslovanje z gotovino. Po navedbah v tožbi, ki jih potrjujejo podatki upravnih spisov, so bile namreč v okviru mednarodne izmenjave informacij opravljene poizvedbe pristojnih avstrijskih organov pri družbi C. kot dobaviteljici tožeče stranke in hkrati prejemnici gotovine. Iz omenjene poizvedbe in odgovora nanjo, ki ga tožeča stranka povzema v tožbi, je razvidno, da se nanaša na gotovinska plačila družbi C. s strani tožeče stranke in s tem prav na vsebine, ki so predmet izpodbijane odločbe. Iz spisov tudi sledi, da je davčni organ prve stopnje odgovor na poizvedbe prejel še pred izdajo odločbe. Kljub temu se o prejeti informaciji ne izreče in pridobljenih podatkov ne presodi. Pridobljenih informacij tudi ne presodi in se o njih ne izreče drugostopenjski davčni organ v svoji odločbi in s tem ne...

V zvezi z obračunom DDV za avgust 2014 po presoji sodišča ni utemeljeno tožbeno stališče, da v tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 prijava terjatve v stečajnem postopku ni določena. Res je sicer, da je prijava terjatve v tem odstavku ni izrecno predpisana, je pa izrecno predpisana v določbi četrtega odstavka tega člena, ki je glede na tretji odstavek (ne glede na prejšnji odstavek) specialna le v pogledu možnosti popravka (zmanjšanja) davčne osnove že pred zaključkom stečaja. Tretji in četrti odstavek 39. člena ZDDV-1 torej obravnavata isti primer - popravek davčne osnove v primeru stečajnega postopka, zato po presoji sodišča tudi ni mogoče govoriti o zapolnjevanju pravnih pravil z zakonsko oziroma posamično analogijo. Po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 lahko popravi znesek obračunanega DDV tudi davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra. Da je mogoče popraviti DDV...

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015 odločilo, da je bil 193. člena ZUJF v neskladju z Ustavo. Vendar odločitev Ustavnega sodišča ne učinkuje avtomatično na vse postopke v katerih na dan učinkovanja odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Tožnik bi tako moral po tem, ko je drugostopni organ z odločbo zavrnil kot neutemeljeno njegovo pritožbo zoper odmerno odločbo in ki mu je bila vročena šele 6. 7. 2015, torej po izdaji odločbe Ustavnega sodišča U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015, vložiti tožbo zoper odmerno odločbo, v kateri bi lahko uveljavljal kršitve materialnega zakona in vse druge ugovore, ki jih navaja v predmetni tožbi, saj je bil materialni predpis, ki je bil podlaga za izdajo odločbe za plačilo davka, razveljavljen. Tožnik pa te možnosti ni izkoristil, kar je imelo za posledico to, da je odmerna odločba ostala v veljavi, s tem pa tudi podlaga za odmero davka.