V konkretnem primeru ob podaji prošnje tožnica ni bila niti na obrazcu za vložitev prošnje niti mimo obrazca obveščena o tem, da mora utemeljiti razumnost oziroma verjeten izgled za uspeh v sodnem postopku. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica samoiniciativno v rubriko pod opombami dopisala: "isto kot zadnjič", da naj prvostopenjski organ in drugostopenjski organ najprej sledita sklepu sodišča v zadevi In 1539/2010 in da naj zato umaknejo izvršbo. Kljub tej navedbi tožnice v prošnji pa tožena stranka tega sklepa sodišča niti ni po vsebini obravnavala v oceni o očitni nerazumnosti prošnje z vidika izgledov za uspeh. Ker tožnica v tožbi uveljavlja prav ta ugovor, je procesna napaka glede pravice do izjave tožnice v upravnem postopku, ki sicer ni absolutna pravica, in je v njo dopustno poseči, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.

Pravna kvalifikacija pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je odvisna od vsebine konkretnega dogovora.

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali mora Upravno sodišče RS do zaključka postopka skupnega dogovora, ki je sprožen skladno s 26. členom Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, prekiniti sodni postopek, ki se sočasno vodi pred sodiščem v isti zadevi, dokler ni končan postopek skupnega dogovora?