Po ZDoh-2 je mogoč (tudi) delni prenos podjetja na novega zasebnika, če se zavezanec tako odloči, vendar pa ima pravico do posebne davčne obravnave po četrtem odstavku 51. člena ZDoh-2 le v primeru, da zavezanec (stari zasebnik) tudi v celoti preneha opravljati dejavnost in so izpolnjeni tudi drugi pogoji po navedeni določbi 51. člena ZDoh-2. Po povedanem po presoji sodišča razlaga navedene določbe četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2, kot jo ponudi tožnik, da je posebna davčna obravnava dopustna tudi v primeru, če stari zasebnik na novega zasebnika prenese le del podjetja in na delu podjetja, ki ga ne prenese še naprej opravlja dejavnost, po ZDoh-2 ni mogoča. Kolikor bi zakonodajalec imel takšen namen, da se ob prenosu dela podjetja dejavnost zavezanca opravlja še naprej, bi to tudi navedel.

ZDavP-2 v 5. členu davčnemu organu ne nalaga, da mora po uradni dolžnosti iskati dejstva, ki so za zavezanca ugodna, saj je dokazno breme v tem pogledu v obravnavani zadevi na zavezancu. Zavezuje ga le, da se z ustrezno obrazložitvijo izreče do navedb, dokaznih predlogov in izvedenih dokazov, kar sta, kot že navedeno, davčni organ in toženka v obravnavani zadevi tudi storila, s čimer se strinja tudi sodišče. Če zavezanec sam zatrjuje obseg premoženja, to pa je lahko dejstvo, ki davčno osnovo povečuje, in je davčni organ takšno zatrjevanje sprejel (se z njim strinjal), dejstvo postane nesporno.

Obresti pri vračilu preveč plačane carinske dajatve po vsebini niso zamudne obresti. Uporaba določb ZDavP-2 tudi za obresti glede vračila carinskih dajatev je določena s 3. členom ZDavP-2. Ker prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki ureja pravico do obresti v primerih, kot je obravnavani, glede višine obrestne mere napotuje le na 96. člen, drugi odstavek 241. člena CZS pa uporabe tega člena ne omogoča, gre za pravno praznino, ki jo je mogoče zapolniti s pomočjo zakonske oziroma pravne analogije. S sklepanjem po podobnosti pravnih položajev je torej mogoče tudi za primere iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2 na podlagi drugih določb ZDavP-2, ki urejajo podobne pravne položaje določiti obrestno mero v okvirih drugega odstavka 241. člena CZS. Pravni položaj zavezanca, ki je upravičen do vračila preveč odmerjene in plačane carinske dajatve, pa je glede višine obrestne mere do katere je upravičen za obdobje od plačila te dajatve do njenega...