Davčne olajšave je treba tolmačiti ozko, ob upoštevanju njihovega namena ter vseh okoliščin konkretnih poslov. Investicijska olajšava iz 1. odstavka 39. člena ZDDPO je bila predpisana z namenom spodbujanja davčnih zavezancev v dodatna vlaganja z namenom nabave osnovnih sredstev zaradi nadomeščanja starih osnovnih sredstev ali razširitve poslovanja, vse pa v sferi opravljanja dejavnosti zavezanca. Za njeno uveljavitev tako ne zadošča, da zavezanec kupi eno od sredstev, naštetih v SRS 1.22., in ga izkaže v poslovnih knjigah kot osnovno sredstvo, ampak mora verodostojno izkazati tudi izpolnjevanje vsebinskih pogojev glede nameravane uporabe sredstva, v zvezi s katerim uveljavlja olajšavo, kot osnovnega sredstva. Povedano drugače, izkazano mora biti, da je sredstvo pridobil z namenom opravljanja (sedanje ali bodoče) dejavnosti v smislu določb SRS 1.21. (ne pa npr. z namenom plasiranja sredstev v drugo, morebiti tudi davčno bolj ugodno obliko. Zahteva, da je...

Sodišče ne dvomi v tožnikov položaj aktivnega družbenika izbrisane družbe. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik eden od ustanoviteljev izbrisane družbe, da je njen (čeprav manjšinski) družbenik ter obenem tudi direktor družbe. Glede na družbeno pogodbo kot direktor vodi posle družbe in zastopa družbo brez omejitev. Čim je tako, so izpolnjene zahteve, ki jih je za položaj aktivnega družbenika postavilo Ustavno sodišče. Kot direktor družbe je namreč tožnik imel najmanj možnost, da poslovodi družbo in da je vključen v gospodarjenje, to je v njeno redno upravljanje, in da je z njim, kolikor sam ne ukrepa, vsaj seznanjen, s tem pa je imel tudi možnost vpliva tudi na nastanek spornih davčnih obveznosti družbe in njihovo izpolnjevanje. Solidarna odgovornost družbenikov za dolgove družbe pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev, vse dokler obveznost ni izpolnjena, od kateregakoli dolžnika. Zato ni ovire, da se obveznost terja in sklep o...

Po 2. odstavku 237. člena ZUP je bistvena kršitev pravil upravnega postopka podana tudi, če odločbe ni mogoče preizkusiti. Odločba v dejanskem pogledu preizkus omogoča le, če je dejansko stanje v njeni obrazložitvi opisano v vseh bistvenih točkah. Prvostopna odločba tej zahtevi ne zadosti. Drugostopni organ v svoji odločbi to sicer ugotovi in obrazložitev na podlagi 251. člena ZUP dopolni, vendar ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravi v celoti. Niti v prvo- niti v drugostopni odločbi namreč ni obrazložena višina dohodka, ki ga tožnik v svoji napovedi za odmero dohodnine za leto 2002 ni napovedal, pa bi ga moral.