Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku prisodilo neto znesek iz naslova odškodnine. S tem, ko je bila tožniku prisojena odškodnina v vtoževanem nominalnem znesku in glede na prvi odstavek 2. člena ZPP ter glede na to, da odločitev o obračunu in plačilu davkov in prispevkov od prisojene odškodnine ni stvar sodišča v delovnopravnem sporu, ni bilo kršeno načelo popoldne odškodnine iz 169. člena OZ v zvezi z 246. členom OZ. Tožnik je pri oblikovanju zahtevka izhajal iz neto plače, vendar njegov zahtevek ni bil zahtevek za plačo, temveč za odškodnino. Gre za različna pojma - izhodišče za določitev višine zahtevka in sam zahtevek pri čemer je evidentno, da plače in odškodnine ni mogoče enačiti.

Kljub nekaterim odstopanjem in izjemam je že stvarnopravni režim pred uveljavitvijo SPZ temeljil na načelu povezanosti zemljišča in objekta. O sestavini nepremičnine lahko zato govorimo le v primeru tistih objektov, ki so po svojem namenu trajno povezani z nepremičnino, na kateri se nahajajo. Sestavina nepremičnine je torej lahko le tisto, kar je na tej nepremičnini, nad ali pod njo. Ker je bilo ugotovljeno, da sporne instalacije niso na nepremičnini parc. št..., ne ustrezajo pojmu pravnega standarda sestavine. Negativen je tudi odgovor na vprašanje, ali so instalacije pritikline. Pritiklina je samostojna premična stvar. Ker so bili vodi pred gradbenimi posegi fizično povezani s kotlovnico, jih že iz tega razloga ni mogoče kvalificirati kot pritiklino. Temeljno načelo obligacijskega prava nikomur škodovati (16. člen ZOR) se na področju urejanja prostora med drugim uresničuje prek pravnih pravil, ki urejajo graditev in rekonstrukcijo objektov (primerjaj...

Po presoji sodišča je tožnik zaradi razdrtja leasing pogodb in po poteku danega roka (osmih dni), ko bi mu leasing jemalec moral vrniti nepremičnine, ki so predmet leasinga, pridobil razpolagalno upravičenje nad predmetom leasinga. Takšno stališče po presoji sodišča izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 476/2012 z dne 7. 1. 2016. Iz slednjega prav tako izhaja, da v pogodbah opredeljena možnost leasingodajalca, da ob kršitvi obveznosti s strani leasing jemalec (ponovno) razpolaga s predmetom leasinga za namen njegove prodaje, pomeni, da ob uresničitvi te pogodbene možnosti leasingodajalec (ponovno) razpolaga s predmetom leasinga kot lastnik tudi v davčnopravnem smislu, kar smiselno ustreza primerom „dobave blaga“ v smislu člena 14 Direktive in prvega odstavka 6. člena ZDDV-1. Iz člena 14 Direktive namreč izhaja, da pomeni dobava blaga prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik. Iz 6. člena ZDDV-1 pa izhaja, da dobava blaga pomeni...