Merila za dopustitev revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti so enaka - izpolnjen mora biti standard pomembnega pravnega vprašanja (prvi odstavek 367.a člena ZPP in tretji odstavek 385. člena ZPP), zato zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva, ki jo je vložilo po prejemu sklepa o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije in pri tem uveljavljalo bistveno enake razloge, ni mogoče vsebinsko obravnavati. Iz načela ekonomičnosti postopka in poštenega izvrševanja procesnih pravic izhaja dolžnost izbire najbolj racionalne izmed zakonsko predvidenih možnosti za enako kvalitetno uresničitev cilja varovanja javne koristi. Upravičeno je pričakovanje, da bo Vrhovno državno tožilstvo, ki je zastopalo tožnico že ob vložitvi predloga za dopustitev revizije, v revizijskem postopku izčrpalo vse relevantne okoliščine, ki bi lahko vplivale na presojo Vrhovnega sodišča o pomembnosti konkretnega pravnega vprašanja.

Izpodbijana odločitev je v skladu s stališčem iz sodbe Sodišča EU v zadevi Mecesek-Gabona C-273/11 z dne 6. 9. 2012, iz katere izhaja, da je člen 138(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se prodajalcu zavrne pravica do oprostitve DDV za dobavo znotraj Skupnosti, če je z objektivnimi elementi dokazano, da prodajalec ni izpolnil obveznosti dokazovanja oz. je vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, ki jo je izvedel, del kupčeve davčne utaje, in ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, zato da bi preprečil sodelovanje pri tej utaji. V obravnavani zadevi gre za ustrezne objektivne okoliščine (neobičajne okoliščine v zvezi s prevozi, krajem razkladanja, neznanimi prevzemniki, odsotnost druge dokumentacije, odsotnost pogodbe s posrednikom, neizdaja fakture s strani posrednika, nezavarovanje plačila blaga, neplačilo blaga), kakršne v...

Dejstva, ki omogočajo določitev verjetne davčne osnove, je treba ugotoviti z dokaznim standardom gotovosti, vendar pa je v tej zvezi, kolikor zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove, treba upoštevati tudi pravila o materialnem dokaznem bremenu iz petega odstavka 68. člena ZDavP-2. Dejstva, da v letih 2015 in 2016 ni evidentiral prejete in položene gotovine, tožnik v tožbi ne prereka, s čimer ostane neosporavan temeljni očitek tožniku, namreč, da je na svoje bančne račune prejemal gotovinske pologe, brez da bi v svojih knjigah izkazoval, od koga in zakaj jih je prejel. Tožnik je v tožbi sicer ponovil stališče iz pripomb in pritožbe, da je iz programa MetaKocka, ki ga je nabavil, in predloženih listin razvidno vse v zvezi z gibanjem zalog; vendar pa s tem ni konkretizirano osporaval in zato tudi ne izpodbil ugotovitev davčnega organa, ki jih je v tej zvezi podal v izpodbijani odločbi v odgovor na tožnikove pripombe, zato sodišče tudi te ugotovitve...