Zastaranje terjatev, ki so bile ugotovljene z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, začne teči prvi dan po izvršljivosti te odločbe. Kdaj zastara pravica do izterjave terjatve vračila preplačil na podlagi odločbe Zavoda, ZPIZ-2 ne ureja, vendar pa ni mogoče uporabiti splošnih določb OZ, ki z izterjavo v davčnih postopkih niso v ničemer povezane, temveč je treba tudi za nedavčne denarne obveznosti, ki se izterjujejo na podlagi ZDavP-2, analogno uporabiti pravilo zastaranja izterjave davčnih obveznosti iz tega specialnega zakona. To pravilo tudi sicer velja v povezavi z drugimi odločbami Zavoda pri pobiranju in izterjavi prispevkov, skladno z drugim odstavkom 159. člena ZPIZ-2 ter s tretjim odstavkom 3. člena ZDavP-2. Zato je torej treba glede vprašanja zastaranja pravice do davčne izvršbe tudi v tem primeru uporabiti člene 125. do 126. a ZDavP-2. Pravica do izterjave vračila preveč plačanih sredstev, ki izhaja...

Med strankama upravnega spora ni sporno dejstvo, da zakonska zveza med tožnikom in A.A. v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bila razvezana in je v smislu določb takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) še obstajala. Skladno s 46. členom ZVojI, ki se pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upošteva na podlagi 9. člena ZVV, na pravico do veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po presoji sodišča navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka pravilno upošteval tudi dohodke in prejemke tožnikove žene A.A. Tudi po presoji sodišča se pri ugotavljanju skupnih prejemkov družinske skupnosti upoštevajo redni prejemki in dohodki tožnikove žene, ne glede na to, ali živi s tožnikom v skupnem gospodinjstvu.

Ob uporabi vseh metod razlage pravne norme tako jezikovne, zgodovinske, sistemske in namenske razlage drugega odstavka 65. člena ZDDV-1 izhaja, da je za izračun odbitnega deleža relevanten „znesek letnega prometa“ davčnega zavezanca. Po mnenju sodišča je davčni organ citirano pravno normo pravilno razlagal in je tako neutemeljen tožnikov ugovor napačne uporabe materialnega prava.