Ob upoštevanju razlogov odločbe Ustavnega sodišča in njene obvezne narave je mogoče ugotoviti, da je tudi Odlok začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena URS, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Tudi Odlok je bil namreč sprejet na podlagi neustavne 4. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, v času odločanja sodišča pa je že prenehal veljati. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.

V okviru vsebinske ocene očitne nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka dejansko izvedla presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa, ki ga tožnik želi izpodbijati, in na podlagi te presoje ugotovila, da tožnik s tožbo zoper ta sklep že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh in da zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče meni, da je tožena stranka z opisanimi zaključki v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, prevzela vlogo, ki jo ima Upravno sodišče v upravnem sporu, s tem pa presegla okvire ocene očitne nerazumnosti, ki jo je upravičena izvesti na podlagi 1. alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.

Iz upravnega spisa ne izhaja, da je bil tožnik seznanjen s poizvedbami, kakor tudi ne izhaja, da so mu bile poizvedbe vročene, čeprav so bile v postopku uporabljene in se na njih upravni organ sklicuje. S tem je bila tožniku kršena pravica do izjave in storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Spoštovanje pravice do izjave zahteva, da je stranka seznanjena s celotnim dokaznim gradivom.