Admin MPS / sreda, 17. februar 2016 / Categories: Sodna praksa - DAVKI- Slovenija UPRS sodba U 610/2002 Sodišče ocenjuje, da zgolj razlog, da tožnik v tem obdobju ni ustvarjal prihodkov, ne zadostuje za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, saj to ne izhaja iz določbe 40. člena ZDDV. Zato zgolj naziv firme tožnika, ki vsebuje besedilo "finančne storitve", sam po sebi še ne pomeni, da tožnik opravlja zgolj oproščeno dejavnost, saj je to treba presojati v okviru vsakega opravljenega prometa. Ker pa v obravnavanem primeru niti ni sporno, da tega prometa sploh ni bilo (razen za en račun v mesecu decembru), iz upravnih spisov pa je razvidno, da je šlo za zagonska sredstva, ob dejstvu, da je bil tožnik hkrati tudi zavezanec za DDV, po presoji sodišča ni razloga, da v tem obdobju ne bi imel pravice do odbitka vstopnega DDV, v kolikor jo je uveljavljal. UPRS Sodba U 561/2002 UPRS Sodba U 865/2006 Print 788 Tags: DDV- Odbitek VDDV Related articles VSRS Sklep X Ips 221/2017 UPRS Sodba I U 186/2016-11 UPRS Sodba I U 192/2016-10 VSRS Sklep X Ips 13/2015 UPRS Sodba I U 461/2015-10 UPRS Sodba I U 316/2016-12 Pojasnilo glede sedmega odstavka 131. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 UPRS sodba I U 1213/2016 UPRS sodba I U 1185/2016 UPRS sodba I U 257/2016 UPRS sodba I U 1052/2015 VSRS Sodba X Ips 287/2015 UPRS sodba I U 1880/2015 UPRS sodba I U 1719/2015 UPRS sodba I U 1855/2015 UPRS sodba I U 1708/2015 UPRS sodba I U 414/2016 VSRS Sodba X Ips 427/2014 UPRS sodba I U 349/2016 VSRS Sodba X Ips 97/2015 Comments are only visible to subscribers.