390
Ničnost kot izredno pravno sredstvo je omejena le na posebej predpisane najhujše kršitve pravil procesnega in materialnega prava. Morebitno nepravilno ugotovljeno dejansko stanje oziroma napačna uporaba materialnega zakona tudi sicer ne pomenita razlogov za izrek ničnosti odločbe.
526
Za isto upravno zadevo gre, kadar se na isti dejanski in pravni podlagi odloča o isti pravici ali obveznosti. Tožeči stranki je bil z dokončno odločbo z dne 22. 9. 2005 odmerjen davek od dobička pravnih oseb za leti 2003 in 2004, z odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, pa se ji davek od dobička pravnih oseb za navedeni leti nalaga v doplačilo na povsem drugi dejanski in pravni podlagi. Njeno stališče, da gre za odločanje o isti obveznosti v smislu iste upravne zadeve, torej ne drži.
Pogoji, pod katerimi sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, pri uvozu blaga ter kot prejemnik storitve (vstopni DDV), so določeni v 40. členu ZDDV. Sodišče se zato ne strinja s stališčem pritožbenega organa, kolikor ta pravico do odbitka DDV pogojuje z davčnim priznavanjem odhodkov na...
542
Tožeča stranka se ne strinja z izločitvijo odhodkov iz odtujitve naložbenih nepremičnin in posledičnim povečanjem davčne osnove za leto 2006. Kot običajno na področju gradbeništva navaja prakso, po kateri investitorji izvajalce plačujejo z nepremičninami. Način plačila gradbenih storitev (s kompenzacijo) sam po sebi ni sporen in ne vpliva na višino odhodkov. Nanjo (ob prodaji) vpliva dogovorjena nabavna vrednost nepremičnine, ki je bila po pavšalnih in neizkazanih navedbah tožeče stranke v davčnem postopku, skladno z zatrjevano prakso na področju gradbeništva, višja od njene tržne vrednosti. Takšne prakse, tudi če bi bila izkazana, po presoji sodišča ni mogoče opredeliti kot običajno poslovno prakso v gradbeni dejavnosti. Če je torej v gradbeni dejavnosti običajen način poplačila gradbenih storitev z nepremičninami, pa kot običajnih ni mogoče priznati nabavnih vrednosti nepremičnin v višini, ki presega tržne cene.
397
Po določbah prvega odstavka 7. člena ZDPN-2 je za nastanek davčne obveznosti potrebna ali (pravilno) sklenjena prodajna pogodba za nepremičnino, ki mogoča njen vpis v zemljiško knjigo in s tem pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ali pa sodna odločba, ki takšno pogodbo nadomešča. V konkretnem primeru vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo šele sodba, ki jo je izdalo Okrajno sodišče v Piranu. To pa pomeni, da je davčna obveznost nastala s pravnomočnostjo omenjene sodbe in ne s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe v letu 1993, kot to zmotno meni tožnik.
407
Da ne bi prišlo do dvojnega obdavčenje, ima zavezanec pravico uveljavljati odbitek za ustrezni znesek davka od dohodka, ki je bil plačan v Švici. V danem primeru pa tožnik ni niti uveljavljal, niti dokazal, da bi iz naslova prejetih obresti v Švici, v omenjeni državi plačal kakršnikoli davek.
804
V obravnavanem primeru je sporna odprava dvojnega obdavčenja dohodkov, ki jih je tožeča stranka dosegla v tujini (v Srbiji). Pri tem ni sporna metoda, po kateri se odpravi dvojno obdavčenje in ki je kot metoda navadnega odbitka predvidena v 24. členu Konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju med Republiko Slovenijo in državo vira Republiko Srbijo. Drugih (izvedbenih) določb v tej zvezi Konvencija ne vsebuje. Vsebuje pa jih ZDDPO-2, ki na splošno daje pravico do odbitka davka, ki je bil plačan v tujini od dohodkov z virom izven Slovenije, po metodi navadnega odbitka (prvi odstavek 62. člena). Zato so po presoji sodišča za konkreten primer relevantne določbe 63. - 67. člena ZDDPO-2, kar obenem pomeni, da ni utemeljen tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava, ker je davčni organ odločitev oprl na ZDDPO-2 namesto na mednarodno pogodbo.Skladno z metodo navadnega odbitka po ZDDPO-2 ima rezident Slovenije pravico, da od obveznosti za plačilo davka v...
377
Določba 3. odstavka 11. člena ZDDPO-1 pri izkazovanju odhodkov izrecno predpisuje uporabo SRS. Verodostojne knjigovodske listine so po določbah SRS (21.5., 21.9.) predpisano sredstvo dokazovanja nastanka, vsebine in obsega poslovnega dogodka. Čeprav ZDavP-2 vrste dokaznih sredstev ne omejuje, jih v določenem obsegu vendarle omejuje sama narava davčnega postopka oziroma določbe materialnih predpisov, ki posamezne poslovne dogodke priznavajo le, če temeljijo na pravilnih in verodostojnih knjigovodskih listinah.
881
Da ne bi prišlo do dvojnega obdavčenja, ima zavezanec pravico uveljavljati odbitek za ustrezni znesek davka od dohodka, ki je bil plačan v Švici. V danem primeru pa tožnik ni niti uveljavljal, niti dokazal, da bi iz naslova v Švici prejetih obresti o omenjeni državi plačal kakršnikoli davek.
394
Po 6. členu ZDDPO društva, ustanovljena za nepridobitne namene, davka ne plačujejo, razen za pridobitno dejavnost. V tem pogledu nepridobitni namen ustanovitve tožeče stranke kot društva ni sporen. Sporno je njeno dejansko poslovanje, za katerega davčni organ ugotavlja, da v pretežni meri ni skladno z nepridobitnim namenom. Za oprostitev plačila davka namreč ni dovolj nepridobiten namen ustanovitve, temveč je potrebno, da društvo na takšen način tudi dejansko posluje. Poslovanje zato ne sme biti usmerjeno v doseganje dobička – ne za društvo in tudi ne za njegove člane.
Sredstva, vložena v prenovo nepremičnine, predstavljajo, skladno s sklenjeno najemno pogodbo in po izjavi obeh lastnikov, ki sta jo dala v inšpekcijskem postopku, vrednost plačane najemnine. Zato so bili stroški za prenovo v celoti priznani kot stroški plačane najemnine, obenem pa vrednost vlaganj predstavlja prejemek obeh lastnikov, ki se v skladu z 69. členom ZDoh obdavči z davkom...
404
Med strankama je sporen obračun zamudnih obresti, in sicer datum, od katerega so bile obresti obračunane. Tožnik v tožbi navaja le, da datum obračuna obresti ni pravilen. Niti v tožbi niti v predhodnem postopku pa ni predložil izračuna oziroma višine obresti, ki bi se razlikovala od obračuna prvostopnega organa. Ker je drugostopni organ v svoji odločbi pojasnil, da je bil obračun izveden od datumov, kot jih navaja tožnik, ko je nastopila izvršljivost za posamezno obračunsko obdobje, ne glede na to, da so bili v obrestnem listu, poslanem tožniku, kot datumi, od katerih so bile obračunane obresti, navedeni datumi zapadlosti, je po presoji sodišča navedeni tožbeni ugovor zgolj pavšalen, saj ni izkazano, da izračun zamudnih obresti ni pravilen.
V 166. členu ZDavP-2 je določeno, da davčni organ sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah ali hranilnicah, vroči dolžniku ter bankam oziroma hranilnicam, pri katerih ima dolžnik...