modro poslovanje....

Na podlagi omejevalnih ukrepov enajstega paketa, ki jih je Unija sprejela dne 23.6.2023, je med drugim prepovedan tudi uvoz ali nakup izdelkov iz železa in jekla (tarifne številke 7206 do 7229 in celotno 73. poglavje), navedene v Prilogi XVII, kadar se proizvedejo v tretji državi in vključujejo vložke iz železa in jekla s poreklom iz Rusije, navedene v isti prilogi. V teh primerih je treba dokazati, da izdelki iz železa in jekla ne vključujejo vložkov iz železa in jekla s poreklom iz Rusije, ki so navedeni v Prilogi XVII.Pri izpolnjevanju carinske deklaracije je potrebno v podatkovni element 2/3 - Predložene listine, potrdila in dovoljenja, dodatna sklicevanja - vpisati oznako:Y824: Dokazilo o državi porekla vložkov iz železa in jekla, ki so se uporabili za predelavo izdelka v tretji državioziromaY859: Blago je vstopilo na ozemlje carinske unije EU in se predloži carinskim organom pred začetkom veljavnosti ali datumom uporabe tega ukrepa, pri čemer se upošteva poznejši datum (glej člen 12e Uredbe (EU) št. 833/2014).Y878: Izdelek se uvaža iz partnerske države za uvoz železa in jekla iz Priloge XXXVI k Uredbi (EU) št. 833/2014.Glede na vpisano oznako mora uvoznik razpolagati z ustreznimi dokumenti.Evropska Komisija je objavila odgovore na pogosta vprašanja glede izvajanja omejevalnih ukrepovPrepoved uvoza izdelkov iz železa in jekla iz Rusije

V izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožeča stranka od opravljenih storitev vodenja knjigovodstva ni obračunala DDV skladno s 33. členom ZDDV-1, hkrati pa na izdanih računih ni izkazala vseh podatkov (stopnja DDV in znesek DDV) po določbi 82. člena ZDDV-1. Na podlagi ocene prilivov na transakcijski račun tožeče stranke je zato davčni organ obračunal DDV po davčni stopnji 22 % za opravljene storitve ob upoštevanju odbitka DDV po predloženih računih za obdobje od aprila 2015 dalje.

Obstoj oziroma navedba veljavnega transakcijskega računa upravičenca, na katerega bo nakazan morebiten znesek vračilo, je obvezna sestavina zahtevka za vračilo trošarine.

Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži je torej mogoče šteti za prikrito izplačilo dobička. Vendar samo v primeru, da sta kumulativno izpolnjena pogoja kvalificirane udeležbe v kapitalu oz. drugega načina obvladovanja družbe (kar v obravnavani zadevi ni sporno) in da je kupnina za lastni poslovni delež višja od primerljivih tržnih cen. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi davčni organ kakorkoli ugotavljal, ali je tožnik za lastni poslovni delež plačal preveč (torej morebitne razlike med tržno in pogodbeno ceno) in bi torej po vsebini šlo za prikrito izplačilo dobička, saj je izhajal iz napačnega materialnopravnega izhodišča, da celoten znesek kupnine pomeni izplačilo dobička.

Tožnik se v tožbi sklicuje, da bi bili nadaljnji postopki zoper neplačnike ekonomsko neupravičeni. Davčni organ je na podlagi 76. člena ZDavP-2 pravilno štel, da je tožnik tisti, ki mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze. Za konkretni postopek to pomeni, da je na tožniku dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za odpis terjatev pod pogoji iz šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2.

Toženka v obrazložitvi nekonkretizirano ugotavlja, da sta navedeni podjetji povezani preko lastnikov in prokuristov ter pavšalno ugotavlja, da opravljata enako dejavnost, česar pa konkretno ne obrazloži. Ni konkretno ugotovljeno, katero dejavnost navedeni podjetji dejansko opravljata in ne gre zgolj za dejavnost, navedeno v statutu in v registru. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ni določno ugotovljeno, kako naj bi potekalo usklajeno delovanje navedenih podjetij in na katerem upoštevnem trgu oz. sosednjih trgih. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je toženka sklepala na izpolnjevanja pogoja delovanja na istih upoštevnih ali sosednjih trgih.

The corrigendum does not concern the English version.