Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbnikov. Osebno vročitev je šteti kot uvodno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, zato pretrga tek zastaranja pravice do izterjave v postopku davčne izvršbe.

Podjetnik nima lastne pravne subjektivitete, v razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema pa gre za isto fizično osebo, zato se tudi formalni status s. p. in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v ZGD-1. Zato vsakič, ko posameznik kot s. p. opravlja delo, ki izpolnjuje elemente delovnega razmerja, ni ovire za ugotovitev kršitve iz drugega odstavka 13. člena ZDR-1.

V 159. členu ZDavP-2 so taksativno našteti denarni prejemki, ki so absolutno izvzeti iz izvršbe. Pri določanju dolžnikovih denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe, se izhaja predvsem iz načela zaščite dolžnika, saj gre za denarne prejemke, ki jih dolžnik potrebuje za zadovoljevanje svojih osnovnih življenjskih potreb. Na ta način se varuje načelo socialne države in eksistenca dolžnika. Med naštetimi denarnimi prejemki je mogoče med drugim najti prejemke iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in prejemke iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju, ni pa med njimi mogoče najti odškodnine za nepremoženjsko škodo.