Določba Zakona o splošnem upravnem postopku o prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika, veže samo drugostopenjski organ, če sam spremeni izpodbijano prvostopenjsko odločbo, ne veže pa prvostopenjskega organa, ko ta odloča v ponovnem postopku. Sodišče prve stopnje izvedbe dokazov v obravnavani zadevi ni zavrnilo iz dopustnih formalnih oziroma vsebinskih razlogov. Zavrnitev zaslišanja predlaganih prič je utemeljilo s splošnim sklicevanjem na pridobljene listinske dokaze, s tem pa je posameznim vrstam dokazov (konkretno listinam) dalo pomen, ki iz Zakona o pravdnem postopku niti Zakona o upravnem sporu ne izhaja, s čimer je sprejelo vnaprejšnjo dokazno oceno. Takšna splošna vnaprejšnja ocena pomena določene vrste dokazov nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopusten razlog za zavrnitev predlaganega dokaza druge vrste (konkretno zaslišanja). Sodišče prve stopnje bi dokazne predloge lahko ocenilo kot nepotrebne ob ugotovitvi,...

Tožnik je strošek priglasil pod tarifno postavko „Postopek z rednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o glavni stvari“, medtem ko mu je tožena stranka stroške odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo priznala na podlagi tarifne postavke, ki obravnava redna pravna sredstva zoper druge odločbe, pri čemer svoje odločitve, zakaj je tožniku za sestavo odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo priznala le 50,00 EUR, namesto priglašenih 456,00 EUR, ni obrazložila tako, da bi bilo mogoče njeno odločitev preizkusiti.

Prenos lastninske pravice na nepremičnini se v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDDV-1 nedvomno šteje za dobavo blaga.Ker pa formalni prenos lastninske pravice glede na sodno prakso SEU ni pogoj za priznanje odbitka DDV, je treba presoditi, ali je zadevna transakcija kljub temu povzročila prenos pravice do razpolaganja z nepremičnino, kot bi bila revidentka njena lastnica. Revidentka zgolj s pridobitvijo posesti na nepremičnini še ni dobila možnosti razpolaganja z njo. Da bi na podlagi pogodbe pridobila kakšne druge pravice, revidentka ne zatrjuje. V okoliščinah obravnavanega primera bi zato kvečjemu izročitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila ustvarila možnost za prenos pravice, ki je predmet razpolaganja. Od trenutka prejema zemljiškoknjižnega dovolila je torej možnost doseči vpis v zemljiško knjigo izključno v sferi pridobitelja. Revidentka bi šele takrat lahko predlagala (in dosegla) vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in...