V tretjem odstavku 79. člena ZDavP-2 je določeno, da gredo stroški davčnega postopka, kot so: izdatki za upravne takse, pravno svetovanje in strokovno pomoč, izdatki za priče, izvedence, tolmače in ogled, v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek, oziroma v breme zavezanca za davek, če se je postopek zanj končal neugodno. ZDavP-2 torej ne govori o napaki davčnega organa, pač pa o ugodno zaključenem postopku za davčnega zavezanca. Da se je v konkretnem primeru zaradi ugovora tožnika zoper informativni izračun dohodnine zanj postopek zaključil ugodno, pa med strankama ni sporno.

Po podatkih, ki jih je davčni organ prejel od pristojnih organov (340. člen ZDavP-2), je bil tožnik po stanju na dan 30. 6. 2019 lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, za katera mu je bil pripisan katastrski dohodek v višini 149.27 EUR. V letu 2019 je tožnik od Agencije RS za kmetijske trge prejel tudi subvencijo v višini 355,75 EUR, ki se v skladu s 70. členom ZDoh-2 šteje za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Tožnik je imel prijavljeno stalno prebivališče na naslovu D. v stanovanju št. 1, kjer sta imela stalno prebivališče prijavljeno tudi B. B. in C. C. Tako so bili tožnik, tožnikova žena B. B. in sin C. C. na podlagi uradnih evidenc člani dveh gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so bili 30. 6. 2017 po predpisih o prijavi prebivališča stalno prijavljeni na istem naslovu in niso bili najeta delovna sila.