347
Razloge za zavrnitev tožnikovega predloga za izrek ničnosti odločbe z dne 16. 11. 2009, s katero je bil tožniku dodatno odmerjen DDV in mu naloženo plačilo zneska 125.821,00 EUR, je prvostopenjski organ pojasnil in utemeljil na način, da jih je mogoče preizkusiti. Navedel je pravilno pravno podlago in pojasnil razloge, zaradi katerih je ocenil, da pogoji za izrek ničnosti v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. Tudi po presoji sodišča gre za izrek, ki je jasen, nedvoumen, in ga je tudi mogoče izvršiti.Kršitve pravice do vpogleda v spis (82. člen ZUP) v tem postopku niso izkazane ter jih sodišče tudi kot pavšalne zavrača. Iz obrazložitve toženke (stran 8) izhaja, da je bilo tožniku omogočeno, da opravi vpogled v spis in preslika dokumente, kot je želel, še pred iztekom pritožbenega roka, vendar te možnosti ni izkoristil.
430
Glede na enakost 418. člena ZDavP-2 in 71. člena ZDavP-2J to sodišče v tu obravnavani zadevi sodi, da se tudi 71. člen ZDavP-2J nanaša na vse določbe ZDavP-2J, torej postopkovne in materialnopravne, pri čemer določilo 95. člena ZDavP-2, kot je bilo spremenjeno s 14. členom ZDavP-2J, pomeni eno izmed materialnopravnih določb. S tem pa je zakon (tj. ZDavP-2J v tretjem odstavku 71. člena, ki se nanaša tudi na uporabo s 14. členom ZDavP-2J spremenjenega 95. člena ZDavP‑2) določil izjemo od uporabe v davčnih zadevah splošnega pravila, da se uporabi materialni zakon, ki je veljal v času nastanka obveznosti, ki je merodajna tudi za tožnikov primer.
180
Davčni organ je v postopku ugotovil, da je tožnica pridobila kot darilo premično premoženje - denarna sredstva, ki se obdavčijo po določilih ZDoh-2, zato se postopek odmere davka od prejetega darila ustavi, napovedani prejemek pa se obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2. Po določbi 2. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 se med druge dohodke vključujejo tudi darila. Iz predhodno navedenega izhaja, da se prvostopenjski davčni organ strinja z opredelitvijo obravnavanega prejemka tožnice kot darila, ki ga je izplačala iz svojih sredstev citirana fundacija kot tuja pravna oseba zasebnega prava. Če pa gre v obravnavani zadevi za darilo, kot ga opredeljuje Obligacijski zakonik, pa za obdavčenje daril v takem primeru prvenstveno veljajo določbe ZDDD.
327
Mala sestrična se, ko gre za obdavčitev, tudi po presoji sodišča ne uvršča v III. dedni red, saj je ta v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice, pri čemer pa ta položaj po navedenem v davčnem predpisu ni izenačen s položajem, ki ga ima po ZD.
339
Dedne rede opredeljuje matični zakon, to je ZD, zato je pri razlagi dednih redov zato treba slediti določbam tega zakona (to je ZD). Po slednjem tožnica spada v tretji dedni red. ZDDD v 8. členu pri točki b) navaja „III. dedni red (dedi in babice)“, pri čemer pa se po presoji sodišča tožnica utemeljeno sklicuje, da čeprav tudi ZD v 18. členu izrecno navaja zgolj dede in babice, pa v okviru tretjega dednega reda dedujejo (na podlagi vstopne pravice) tudi njihovi potomci (drugi odstavek 19. člena ZD). Zato je po presoji sodišča pri določitvi dednih redov treba slediti določbam ZD in ni pravilno stališče davčnega organa, da bi pri upoštevanju dedičev po vstopni pravici šlo za preširoko razlago ter da je davčne predpise treba razlagati restriktivno.
482
Če zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost teh ne obračuna in ne plača, jih ugotovi davčni organ in jih zavezancu naloži v plačilo.
817
Tožeča stranka pri sklepanju pogodb ni sledila osnovnemu namenu, za katerega se ustanavljajo gospodarske družbe, to je doseganju dohodkov in dobička iz poslovanja in da je bil namen tožeče stranke, da s številnimi medsebojno povezanimi transakcijami, s katerimi je preko posojilnih pogodb prelivala sredstva med povezanimi osebami, zabriše izvor kapitala, ter z zapletenimi transakcijami oteži vpogled v poslovanje. Tožeča stranka ni pojasnila v čem je ekonomski namen opisanih ravnanj, ko povezane osebe ena drugi v dolgi verigi posojajo sredstva, pri čemer posojilojemalka praviloma sredstva plasira kot posojilo naprej naslednji povezani osebi. Dejstvo, da je A.A. neposredni ali posredni lastnik oz. upravljavec v obravnavanih transakcijah udeleženih družb, ni sporno. Takšna povezanost pa tudi po presoji sodišča omogoča usklajeno delovanje, katerega cilj je izključno zniževanje davčne osnove in s tem davčne obveznosti A.A. s sklenitvijo (navideznih) pravnih poslov, ki...
32
V obravnavani zadevi je pomembno, ali je toženka obveznost tožnice ugotovila upoštevaje mešano odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, to je, ali je iz skupne količine pri izvajalcu javne službe v obdobju od 1. 1. 2021 do 28. 2. 2021 zbrane mešane odpadne embalaže, od katere mora tožnica prevzeti 27,75 odstotka, izključena mešana odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena in je zato niso prenesli na DROE. Prav tako je pomembno, ali je bila celotna količina zbrana v obdobju 1. 1. 2021-28. 2. 2021, saj je v letu 2020 za odvoz s strani DROE neprevzete odpadne embalaže veljal 100. a člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju: ZUIZEOP), po katerem stroške ravnanja s to odpadno embalažo plača Republika Slovenija.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva,...
404
V skladu z določbami ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, ne glede na vrsto dohodka in na način izplačila, ki jih je le-ta pridobila v davčnem letu, razen tistih, ki so iz obdavčenja izrecno izvzeti. Kot pravilno ugotavlja že pritožbeni organ, je bila tožnici izplačana odkupna vrednost enot premoženja kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki se po določbah ZKDPZJU zagotavlja v skladu z določbami o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, ki ga ureja zakon, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje in ne v skladu z ZPSPID, kot se neskladno s podatki upravnih spisov in povsem neizkazano zatrjuje v tožbi. S sklicevanjem na določbo 3. točke 32. člena ZDoh-2, po kateri se dohodnine ne plača (izključno) od odkupne vrednosti, izplačane v skladu z ZPSPID, tožnica že zato ne more biti uspešna.
489
Tožnik v tožbi pravilno opozarja, da je stanje, kot obstaja ob vložitvi (nove) prošnje, drugačno od tistega stanja, ki je bilo ob odločanju o prvi prošnji. Tedaj je namreč prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo pritožbe na ESČP, za zastopanje v tem postopku in oprostitev plačila stroškov, ki bi nastali v postopku. V času, ko je tožnik vložil prošnjo za založitev predujma za sodnega prevajalca za prevod odgovora na stališče Vlade Republike Slovenije, pa je dejstvo, da je bila pritožba na ESČP že vložena.