Med strankama je sporen obračun zamudnih obresti, in sicer datum, od katerega so bile obresti obračunane. Tožnik v tožbi navaja le, da datum obračuna obresti ni pravilen. Niti v tožbi niti v predhodnem postopku pa ni predložil izračuna oziroma višine obresti, ki bi se razlikovala od obračuna prvostopnega organa. Ker je drugostopni organ v svoji odločbi pojasnil, da je bil obračun izveden od datumov, kot jih navaja tožnik, ko je nastopila izvršljivost za posamezno obračunsko obdobje, ne glede na to, da so bili v obrestnem listu, poslanem tožniku, kot datumi, od katerih so bile obračunane obresti, navedeni datumi zapadlosti, je po presoji sodišča navedeni tožbeni ugovor zgolj pavšalen, saj ni izkazano, da izračun zamudnih obresti ni pravilen. V 166. členu ZDavP-2 je določeno, da davčni organ sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah ali hranilnicah, vroči dolžniku ter bankam oziroma hranilnicam, pri katerih ima dolžnik...

Po mnenju sodišča je 196. člen ZDavP-2 potrebno razumeti tako, kot je zapisan, to je, da tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveščen. Sklep o obnovi postopka odmere dohodnine na podlagi novih podatkov je namenjen temu, da se dohodnina v obnovljenem postopku ponovno odmeri. Prav tako iz 196. člena ZDavP-2 ne izhaja, da lahko zastaranje pretrga le taka odločba, ki v postopku preverjanja ni bila odpravljena.

Tožnica je v letu 2006 prejela vdovsko pokojnino iz Italije. V skladu z mednarodnim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodkov in premoženja, ki ga je imela Slovenija sklenjenega z Italijo, pa se omenjeni dohodek obdavči samo v Sloveniji. Zato tožnici od odmerjene dohodnine utemeljeno ni bil odštet znesek v tujini plačanega davka. Postopek sporazumevanja iz 3. odstavka 25. člena mednarodnega sporazuma je samostojen postopek (v smislu člena 256 in naslednjih ZDavP-2) ter je ločen od postopka pritožbe zoper odmerno odločbo.