Priglasitev posebne davčne obravnave v roku iz 303. člena ZDavP-2 po mnenju sodišča predstavlja enega od vsebinskih pogojev, ki mora biti izpolnjen, da davčni zavezanec lahko uveljavi posebno davčno obravnavo, kar pomeni, da gre po presoji sodišča za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice za posebno davčno obravnavo.

Po 1. točki 6. odstavka 40. člena ZDDV davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in nadaljnjo prodajo.

Po določbah drugega odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev in s tem za transakcijo po 48. členu ZDDPO-2 se šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določbami zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje gospodarskih družb. ZGD-1 (591. člen) pa nastop pravnih posledic veže na vpis pripojitve v sodni register in ne na datum objave vpisa sklepa o izbrisu, kot to zmotno meni tožnik. Zato je tudi v konkretnem primeru (priglasitev) pravno relevanten datum vpisa v sodni register in ne datum objave vpisa v Uradnem listu. Rok za priglasitev, predpisan v drugem odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave in kot tak procesna (in ne materialno pravna) podlaga za uveljavljanje upravičenj iz 49. člena ZDDPO-2. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.