Zakonik o davčnem postopku in postopku pred davčnimi sodišči (Código de Procedimento e de Processo Tributário, v nadaljevanju: CPPT) je bil sprejet z uredbo-zakonom št. 433/99 z dne 26. oktobra 1999 in je začel veljati 1. januarja 2000. Njegov člen 63, naslovljen „Uporaba določb za boj proti zlorabam“, je v različici, ki velja za dejansko stanje iz postopka v glavni stvari, določal:

„1.      Pobiranje davkov na podlagi katerekoli določbe za boj proti zlorabam iz davčnih zakonikov in drugih davčnih zakonov je pogojeno z uvedbo ločenega postopka v ta namen.

2.      Za namene tega zakonika se za določbe za boj proti zlorabam štejejo katere koli pravne določbe, ki določajo, da pravni posli ali akti, sklenjeni ali izvedeni ob očitni zlorabi prava, zaradi česar pride do izognitve davkom, ki bi bili sicer dolgovani, ali do njihovega zmanjšanja, v razmerju do davčne uprave ne učinkujejo.

3.      Postopek iz prejšnjega odstavka je mogoče uvesti v treh letih po izvedbi akta ali sklenitvi pravnega posla, ki je predmet uporabe določb za boj proti zlorabam.

4.      Uporaba določb za boj proti zlorabam je pogojena s predhodnim zaslišanjem davčnega zavezanca v skladu z zakonom.

5.      Pravica do zaslišanja se izvrši v tridesetih dneh od obvestitve davčnega zavezanca v ta namen s priporočeno pošto.

6.      Davčni zavezanec lahko v roku iz prejšnjega odstavka predloži dokaze, ki jih šteje za upoštevne.

7.      Uporabo določb za boj proti zlorabam mora po izpolnitvi zahtev iz prejšnjih odstavkov nujno predhodno odobriti vodja službe ali uradnik, ki ga je za to pooblastil.

8.      Določb za boj proti zlorabam ni mogoče uporabiti, če je davčni zavezanec zaprosil davčno upravo za zavezujoče mnenje o dejstvih, ki utemeljujejo uporabo teh določb, davčna uprava pa ni odgovorila v šestih mesecih.

9.      Če ni z zakonom drugače določeno, obrazložitev odločbe, navedene v odstavku 7, vsebuje:

(a)      opis sklenjenega pravnega posla ali opravljenega pravnega akta in njegove prave ekonomske narave;

(b)      navedbo elementov, ki dokazujejo, da je bil edini ali glavni namen sklenitve pravnega posla ali izvedbe pravnega akta izognitev davkom, ki bi bili dolgovani v primeru posla ali akta z enakovredno ekonomsko naravo;

(c)      opis poslov ali aktov z enakovredno ekonomsko naravo kot posli ali akti, ki so bili dejansko sklenjeni ali izvedeni, in določb o obdavčenju, ki za njih veljajo.

10.      Odobritev iz odstavka 7 tega člena je mogoče izpodbijati s samostojno pritožbo.“