CELEX:62014CC0108: Sklepni predlogi generalnega pravobranilca - Mengozzi - 26. marca 2015. # Beteiligungsgesellschaft Larentia + Minerva mbH & Co. KG proti Finanzamt Nordenham (C-108/14) in Finanzamt

III – Predlog

121. Glede na zgoraj navedeno predlagam, naj se na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Bundesfinanzhof, odgovori:

1.      Stroški v zvezi s kapitalskimi transakcijami, ki jih ima holdinška družba, ki neposredno ali posredno posega v upravljanje svojih hčerinskih družb, imajo neposredno in takojšnjo povezavo s celotno gospodarsko dejavnostjo te holdinške družbe. Ni torej ustrezno razdeliti vstopnega davka na dodano vrednost, obračunanega pri teh stroških, med gospodarske in negospodarske dejavnosti holdinške družbe. Če holdinška družba izvaja transakcije, ki so predmet davka na dodano vrednost, in transakcije, ki so oproščene tega davka, se pravica do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost izračuna z uporabo deleža, kot je določeno v členu 17(5) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS).

2.      Člen 4(4), drugi pododstavek, Šeste direktive 77/388 nasprotuje temu, da bi država članica pri uresničevanju možnosti, ki jo daje ta določba, pogojevala oblikovanje skupine za namene DDV z zahtevo, da morajo imeti vse članice take skupine status pravne osebe, razen če je ta zahteva upravičena zaradi preprečevanja zlorab ali boja proti davčni utaji in izogibanju davku ob upoštevanju prava Unije, zlasti načela davčne nevtralnosti, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

Nacionalna zakonodaja, v skladu s katero je tesna finančna, gospodarska in organizacijska povezanost v smislu člena 4(4), drugi pododstavek, Šeste direktive 77/388 lahko vzpostavljena, samo če obstajajo hierarhični odnosi med članicami skupine za namene DDV, je lahko v skladu z navedenim členom, če je potrebna za uresničevanje ciljev v zvezi s preprečevanjem zlorab ter bojem proti davčni utaji in izogibanju davku in sorazmerna z njim, ob upoštevanju prava Unije, zlasti načela davčne nevtralnosti, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

3.      Davčni zavezanec se ne more neposredno sklicevati na člen 4(4), drugi pododstavek, Šeste direktive 77/388. Predložitveno sodišče je vseeno dolžno razlagati nacionalno zakonodajo, kolikor je mogoče, v skladu s Šesto direktivo.

Angleška verzija:

III – Conclusion

121. In the light of the foregoing considerations, I propose that the questions referred by the Bundesfinanzhof be answered as follows:

(1)      Expenditure connected with capital transactions incurred by a holding company which involves itself directly or indirectly in the management of its subsidiaries has a direct and immediate link with that holding company’s economic activity as a whole. Input value added tax on that expenditure should not therefore be apportioned between the economic and non-economic activities of the holding company. If the holding company effects transactions which are subject to value added tax and transactions which are exempt, the proportion method provided for in Article 17(5) of Sixth Council Directive 77/388/EEC of 17 May 1977 on the harmonisation of the laws of the Member States relating to turnover taxes — Common system of value added tax: uniform basis of assessment will be used to calculate the right to deduct input value added tax.

(2)      The second subparagraph of Article 4(4) of Sixth Directive 77/388 precludes a Member State, in the exercise of the option available under that provision, from making the formation of a VAT group subject to the condition that all the members of that group must have legal personality, unless that condition is justified by the prevention of abusive practices or of tax evasion or avoidance, having due regard to EU law, in particular the principle of fiscal neutrality, this being a matter which must be determined by the referring court.

National legislation under which close financial, economic and organisational links, within the meaning of the second subparagraph of Article 4(4) of Sixth Directive 77/388, can exist only where there is a relationship of control and subordination between the members of the VAT group is liable to be compatible with that article, on condition that it is necessary and proportionate to the pursuit of the objectives of preventing abusive practices and tax evasion or avoidance in compliance with EU law, in particular the principle of fiscal neutrality, this being a matter which must be determined by the referring court.

(3)      A taxable person cannot rely directly on the second subparagraph of Article 4(4) of Sixth Directive 77/388. It is, however, for the referring court, as far as possible, to interpret its national legislation in conformity with that provision of the Sixth Directive.