404
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali je določitev plačila DDV bistvena sestavina pogodbe,
- ali je dopustno, da ponudba za prodajo vključuje pogoj zaradi katerega je nemogoče skleniti posel s predkupnim upravičencem,
- ali je ugovarjanje nasprotni ponudbi pravočasno, če je podano po 14 dneh; ali je sprejem ponudbe z navedbo pomislekov veljaven.
164
Na dopuščeno vprašanje v delu, ki je relevanten v obravnavani zadevi, Vrhovno sodišče odgovarja: izvršilno sodišče je v primeru spora o vsebini terjatve iz sodne poravnave kot izvršilnega naslova vezano na jezikovno razlago in njenega besedila ne more razlagati še z drugimi razlagalnimi metodami, tudi ne z namenom sklenitve sodne poravnave.
561
V izjemnem primeru, ko šibkejši posameznik zaradi preslepitve s strani organizirane skupine ostane brez doma, je dejanski stan izpodbojne pogodbe zaradi napake volje presežen. V tožbenih trditvah opisani historični dogodek se ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz prvega odstavka 86. člen OZ.
Presoja utemeljenosti revizijskega očitka o kršitvi metodološkega napotka iz 8. člena ZPP je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči upoštevali celoto indicev in pri tehtanju med njimi z izkustvenimi in logičnimi pravili ugotavljali, kateri indici imajo glede na vsebino pravno relevantnega dejstva odločilen pomen pri indičnem sklepanju. Odgovor na zastavljeno vprašanje je nikalen.
405
Ustaljeno stališče Vrhovega sodišča je, da ima v konkretnem procesnem položaju navedba enotne (nediferencirane) vrednosti spornega predmeta enake posledice kot njen popoln izostanek, zaradi česar revizija ni dovoljena. Ker so tožniki navedli zgolj enotno (nediferencirano) vrednost spornega predmeta v višini 42.000,00 EUR, si niso zagotovili pravice do revizije.
592
Tožnik uveljavlja vračilo neupravičeno plačanih denarnih zneskov, ki jih je plačal kot davke oz. prispevke in katere je toženka tudi prejela kot davke oz. prispevke, torej plačila, opravljena v okviru javnopravnega in ne civilnopravnega razmerja.
29
Na podlagi prvega odstavka 126.a člena ZDavP-2 davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino. Dejstvo, da izvršilni postopek na nepremičnino, ki se je začel pred potekom zastaranja pravice do izterjave, še ni bil končan, je upnici v tem primeru omogočalo, da je vložila predlog, ki ga je sodišče (napačno) vpisalo kot nov predlog v obravnavani zadevi. V resnici gre le za predlog za izvršbo z istim izvršilnim sredstvom, le na drugih predmetih (tretji odstavek 34. člena ZIZ), ob tem, ko ZIZ v 34. in 35. členu sprejema koncept ene izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi ter z možnostjo naknadnih dodatnih ali nadomestnih izvršilnih sredstev.
402
Trditve tožnice je mogoče obravnavati tudi na podlagi pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Tožnica je zatrjevala, da je toženec z neutemeljenim obračunom 9.000,00 EUR DDV prekršil prodajno pogodbo. Navajala je, da je zaradi postopanja toženca kot samostojnega podjetnika in davčnega zavezanca utemeljeno pričakovala, da bo plačani davek dobila povrnjen. Ker tega statusa toženec ob sklenitvi prodajne pogodbe in izstavitvi računa (v katerem je obračunal DDV) ni več imel, tožnica izkazanega DDV ni mogla odbiti. Tožnica je torej zatrjevala, da ji je nastala škoda v višini 9,000,00 EUR plačanega DDV pri prodaji tovornega vozila, ki bi ga sicer dobila vrnjenega. S tem je podala tudi trditve o vzročni zvezi, tj. da je bil zaradi nepravilnega postopanja toženca (kot davčnega zavezanca) tožničin zahtevek za vračilo DDV zavrnjen. Bistveno je namreč, da je tožnica zaradi toženčeve kršitve pogodbe (obračunu DDV, čeprav ni bil davčni...
470
Obravnavan je bil primer kombiniranega vračanja podržavljenega premoženja (delno v naravi, delno z odškodnino) z več odločbami istega organa (upravnega) ter v zvezi s tem vprašanje cenitve funkcionalnega zemljišča, ki je vodeno kot kmetijsko, ugotovitve njegovega obsega, ugotovitve neto vrednosti aktive in znižanja odškodnine zaradi v denacionalizacijskem postopku priznane odškodnine.
513
Očitek, da je podpis na sporni pogodbi ponarejen, pomeni enega od osrednjih obrambnih ugovorov toženke. Zato mora biti na ravni enakih možnosti obeh pravdnih strank upoštevna in raziskana tudi njena teza, da morda ponarejenega podpisa sploh ni več mogoče ločiti od njenega pravega podpisa. Sodišče bi tako moralo pretehtati tudi njene trditve, da je tožnica predhodno že ponaredila njen podpis in je bila v tem izurjena. Ugotovitev o pristnosti toženkinega podpisa na sporni darilni pogodbi bi bila lahko povsem drugače osvetljena, če bi se hkrati ugotovilo, da je bila tožnica s svojimi izurjenimi metodami ponarejanja sposobna proizvesti prav tak podpis, ki se kot pristen sicer pripisuje le toženki.
Poenostavljen je zaključek o tem, kakšen pomen ima za odločitev priloga B20, ki je kot domnevni izvirnik pogodbe izginila iz sodnega spisa. Protispisen je namreč osrednji zaključek sodišča druge stopnje, da toženka ni trdila, da predložena kopija ne ustreza...
47
Znesek, ki je bil dolžnici vrnjen kot razlika med plačano akontacijo dohodnine in odmerjeno dohodnino, ohranja svojo izvirno obliko obdavčljivih dohodkov, med katerimi je tudi dohodek iz delovnega razmerja, za katerega veljajo omejitve izvršbe v skladu s 102. členom ZIZ.