Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

CBAM se v skladu z 2. členom Uredbe (EU) 2023/956 uporablja za blago, navedeno v Prilogi I, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali oplemeniteni proizvodi iz tega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256  Uredbe (EU) št. 952/2013, uvozijo na carinsko območje Unije, pri čemer uvoz pomeni sprostitev v prosti promet, kot je določeno v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013. Količine električne energije, ki bodo poročane za namene CBAM, se morajo ujemati s tistimi, ki bodo navedene na uvoznih carinskih deklaracijah.

Pojasnjujemo, da za električno energijo v tranzitnem postopku ni potrebno vlagati carinskih deklaracij, saj gre v tem primeru za poenostavitev v skladu s carinsko zakonodajo EU. V skladu s 321. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/2447 se namreč  za blago, ki se prevaža po transportnih napeljavah, šteje, da je dano v postopek tranzita Unije/skupni tranzitni postopek, ko vstopi na carinsko območje EU ali ko je dano v transportne napeljave na tem območju. Glede na navedeno poenostavitev, deklaracij za tranzitni postopek ni potrebno vlagati. Dodajamo, da električna energija, ki je bila proizvedena v Uniji, ni predmet tranzitnega postopka in carinskega nadzora in ni predmet obveznosti CBAM.

Carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v Uniji je potrebno vložiti samo za tiste količine električne energije, ki dejansko ostanejo in se porabijo na carinskem območju Unije. Način dokazovanja ustreznosti količin, ki so navedene na uvozni carinski deklaraciji, je v domeni uvoznika in v kolikor je iz njegovih evidenc razvidna količina, ki se sprošča v prosti promet v Uniji (kar je razvidno tudi iz spremne dokumentacije, npr. računa k carinski deklaraciji, poročilo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij), je to ustrezna podlaga za carinsko deklaracijo.

CBAM se v skladu z 2. členom Uredbe (EU) 2023/956 uporablja za blago, navedeno v Prilogi I, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali oplemeniteni proizvodi iz tega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256  Uredbe (EU) št. 952/2013, uvozijo na carinsko območje Unije, pri čemer uvoz pomeni sprostitev v prosti promet, kot je določeno v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013. Količine električne energije, ki bodo poročane za namene CBAM, se morajo ujemati s tistimi, ki bodo navedene na uvoznih carinskih deklaracijah.

Pojasnjujemo, da za električno energijo v tranzitnem postopku ni potrebno vlagati carinskih deklaracij, saj gre v tem primeru za poenostavitev v skladu s carinsko zakonodajo EU. V skladu s 321. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/2447 se namreč  za blago, ki se prevaža po transportnih napeljavah, šteje, da je dano v postopek tranzita Unije/skupni tranzitni postopek, ko vstopi na carinsko območje EU ali ko je dano v transportne napeljave na tem območju. Glede na navedeno poenostavitev, deklaracij za tranzitni postopek ni potrebno vlagati. Dodajamo, da električna energija, ki je bila proizvedena v Uniji, ni predmet tranzitnega postopka in carinskega nadzora in ni predmet obveznosti CBAM.

Carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v Uniji je potrebno vložiti samo za tiste količine električne energije, ki dejansko ostanejo in se porabijo na carinskem območju Unije. Način dokazovanja ustreznosti količin, ki so navedene na uvozni carinski deklaraciji, je v domeni uvoznika in v kolikor je iz njegovih evidenc razvidna količina, ki se sprošča v prosti promet v Uniji (kar je razvidno tudi iz spremne dokumentacije, npr. računa k carinski deklaraciji, poročilo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij), je to ustrezna podlaga za carinsko deklaracijo.

CBAM se v skladu z 2. členom Uredbe (EU) 2023/956 uporablja za blago, navedeno v Prilogi I, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali oplemeniteni proizvodi iz tega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256  Uredbe (EU) št. 952/2013, uvozijo na carinsko območje Unije, pri čemer uvoz pomeni sprostitev v prosti promet, kot je določeno v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013. Količine električne energije, ki bodo poročane za namene CBAM, se morajo ujemati s tistimi, ki bodo navedene na uvoznih carinskih deklaracijah.

Pojasnjujemo, da za električno energijo v tranzitnem postopku ni potrebno vlagati carinskih deklaracij, saj gre v tem primeru za poenostavitev v skladu s carinsko zakonodajo EU. V skladu s 321. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/2447 se namreč  za blago, ki se prevaža po transportnih napeljavah, šteje, da je dano v postopek tranzita Unije/skupni tranzitni postopek, ko vstopi na carinsko območje EU ali ko je dano v transportne napeljave na tem območju. Glede na navedeno poenostavitev, deklaracij za tranzitni postopek ni potrebno vlagati. Dodajamo, da električna energija, ki je bila proizvedena v Uniji, ni predmet tranzitnega postopka in carinskega nadzora in ni predmet obveznosti CBAM.

Carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v Uniji je potrebno vložiti samo za tiste količine električne energije, ki dejansko ostanejo in se porabijo na carinskem območju Unije. Način dokazovanja ustreznosti količin, ki so navedene na uvozni carinski deklaraciji, je v domeni uvoznika in v kolikor je iz njegovih evidenc razvidna količina, ki se sprošča v prosti promet v Uniji (kar je razvidno tudi iz spremne dokumentacije, npr. računa k carinski deklaraciji, poročilo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij), je to ustrezna podlaga za carinsko deklaracijo.

CBAM se v skladu z 2. členom Uredbe (EU) 2023/956 uporablja za blago, navedeno v Prilogi I, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali oplemeniteni proizvodi iz tega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256  Uredbe (EU) št. 952/2013, uvozijo na carinsko območje Unije, pri čemer uvoz pomeni sprostitev v prosti promet, kot je določeno v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013. Količine električne energije, ki bodo poročane za namene CBAM, se morajo ujemati s tistimi, ki bodo navedene na uvoznih carinskih deklaracijah.

Pojasnjujemo, da za električno energijo v tranzitnem postopku ni potrebno vlagati carinskih deklaracij, saj gre v tem primeru za poenostavitev v skladu s carinsko zakonodajo EU. V skladu s 321. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/2447 se namreč  za blago, ki se prevaža po transportnih napeljavah, šteje, da je dano v postopek tranzita Unije/skupni tranzitni postopek, ko vstopi na carinsko območje EU ali ko je dano v transportne napeljave na tem območju. Glede na navedeno poenostavitev, deklaracij za tranzitni postopek ni potrebno vlagati. Dodajamo, da električna energija, ki je bila proizvedena v Uniji, ni predmet tranzitnega postopka in carinskega nadzora in ni predmet obveznosti CBAM.

Carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v Uniji je potrebno vložiti samo za tiste količine električne energije, ki dejansko ostanejo in se porabijo na carinskem območju Unije. Način dokazovanja ustreznosti količin, ki so navedene na uvozni carinski deklaraciji, je v domeni uvoznika in v kolikor je iz njegovih evidenc razvidna količina, ki se sprošča v prosti promet v Uniji (kar je razvidno tudi iz spremne dokumentacije, npr. računa k carinski deklaraciji, poročilo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij), je to ustrezna podlaga za carinsko deklaracijo.

CBAM se v skladu z 2. členom Uredbe (EU) 2023/956 uporablja za blago, navedeno v Prilogi I, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali oplemeniteni proizvodi iz tega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256  Uredbe (EU) št. 952/2013, uvozijo na carinsko območje Unije, pri čemer uvoz pomeni sprostitev v prosti promet, kot je določeno v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013. Količine električne energije, ki bodo poročane za namene CBAM, se morajo ujemati s tistimi, ki bodo navedene na uvoznih carinskih deklaracijah.

Pojasnjujemo, da za električno energijo v tranzitnem postopku ni potrebno vlagati carinskih deklaracij, saj gre v tem primeru za poenostavitev v skladu s carinsko zakonodajo EU. V skladu s 321. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/2447 se namreč  za blago, ki se prevaža po transportnih napeljavah, šteje, da je dano v postopek tranzita Unije/skupni tranzitni postopek, ko vstopi na carinsko območje EU ali ko je dano v transportne napeljave na tem območju. Glede na navedeno poenostavitev, deklaracij za tranzitni postopek ni potrebno vlagati. Dodajamo, da električna energija, ki je bila proizvedena v Uniji, ni predmet tranzitnega postopka in carinskega nadzora in ni predmet obveznosti CBAM.

Carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v Uniji je potrebno vložiti samo za tiste količine električne energije, ki dejansko ostanejo in se porabijo na carinskem območju Unije. Način dokazovanja ustreznosti količin, ki so navedene na uvozni carinski deklaraciji, je v domeni uvoznika in v kolikor je iz njegovih evidenc razvidna količina, ki se sprošča v prosti promet v Uniji (kar je razvidno tudi iz spremne dokumentacije, npr. računa k carinski deklaraciji, poročilo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij), je to ustrezna podlaga za carinsko deklaracijo.

CBAM se v skladu z 2. členom Uredbe (EU) 2023/956 uporablja za blago, navedeno v Prilogi I, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali oplemeniteni proizvodi iz tega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256  Uredbe (EU) št. 952/2013, uvozijo na carinsko območje Unije, pri čemer uvoz pomeni sprostitev v prosti promet, kot je določeno v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013. Količine električne energije, ki bodo poročane za namene CBAM, se morajo ujemati s tistimi, ki bodo navedene na uvoznih carinskih deklaracijah.

Pojasnjujemo, da za električno energijo v tranzitnem postopku ni potrebno vlagati carinskih deklaracij, saj gre v tem primeru za poenostavitev v skladu s carinsko zakonodajo EU. V skladu s 321. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/2447 se namreč  za blago, ki se prevaža po transportnih napeljavah, šteje, da je dano v postopek tranzita Unije/skupni tranzitni postopek, ko vstopi na carinsko območje EU ali ko je dano v transportne napeljave na tem območju. Glede na navedeno poenostavitev, deklaracij za tranzitni postopek ni potrebno vlagati. Dodajamo, da električna energija, ki je bila proizvedena v Uniji, ni predmet tranzitnega postopka in carinskega nadzora in ni predmet obveznosti CBAM.

Carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v Uniji je potrebno vložiti samo za tiste količine električne energije, ki dejansko ostanejo in se porabijo na carinskem območju Unije. Način dokazovanja ustreznosti količin, ki so navedene na uvozni carinski deklaraciji, je v domeni uvoznika in v kolikor je iz njegovih evidenc razvidna količina, ki se sprošča v prosti promet v Uniji (kar je razvidno tudi iz spremne dokumentacije, npr. računa k carinski deklaraciji, poročilo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij), je to ustrezna podlaga za carinsko deklaracijo.

Carinska deklaracija se izpolnjuje v skladu s Prilogo B Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije ter v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju carinske deklaracije, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti (Uradni list RS, št. 14/23 in 100/23). 

Oseba, ki vloži izvozno carinsko deklaracijo, mora biti, odvisno od tega, ali vloži deklaracijo v svojem imenu in za svoj račun, ali pa imenuje carinskega zastopnika, navedena v PE 3/1, 3/2 kot izvoznik, v PE 3/17, 3/18 kot deklarant in/ali v PE 3/19, 3/20 kot zastopnik.

Carinska deklaracija se izpolnjuje v skladu s Prilogo B Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije ter v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju carinske deklaracije, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti (Uradni list RS, št. 14/23 in 100/23). 

Oseba, ki vloži izvozno carinsko deklaracijo, mora biti, odvisno od tega, ali vloži deklaracijo v svojem imenu in za svoj račun, ali pa imenuje carinskega zastopnika, navedena v PE 3/1, 3/2 kot izvoznik, v PE 3/17, 3/18 kot deklarant in/ali v PE 3/19, 3/20 kot zastopnik.

1. Oseba vloži deklaracijo v svojem imenu in za svoj račun:

• V izvozni deklaraciji je oseba navedena kot izvoznik (PE 3/1 in 3/2) in deklarant (PE 3/17 in 3/18).

• Ker nima carinskega zastopnika, se PE 3/19, 3/20 in 3/21 pustijo prazni.

• Oseba sama vloži deklaracijo v SIAES2.

2. Oseba imenuje neposrednega carinskega zastopnika (ki nastopa v tujem imenu in za tuj račun)

• Oseba, za katero se vloži izvozna deklaracija, je navedena kot izvoznik (PE 3/1 in 3/2) in deklarant (PE 3/17 in 3/18).

• Carinski zastopnik je naveden kot zastopnik (PE 3/19, 3/20), oznaka statusa zastopnika v PE 3/21 je 2.

• Carinski zastopnik, ki ni deklarant in je naveden v PE 3/19 in 3/20, vloži carinsko deklaracijo v SIAES2.

3. Oseba imenuje posrednega carinskega zastopnika (ki nastopa v svojem imenu in za tuj račun)

• Oseba, za katero se vloži izvozna deklaracija, je navedena kot izvoznik (PE 3/1 in 3/2).

• Carinski zastopnik je naveden kot deklarant (PE 3/17 in 3/18) 

• Ker je carinski zastopnik deklarant, se PE  3/19, 3/20 zastopnik in oznaka statusa zastopnika v PE 3/21 ne izpolnjuje.

• Carinski zastopnik, ki je deklarant in naveden v PE 3/17 in 3/18, vloži carinsko deklaracijo v SIAES2.

1. Oseba vloži deklaracijo v svojem imenu in za svoj račun:

• V izvozni deklaraciji je oseba navedena kot izvoznik (PE 3/1 in 3/2) in deklarant (PE 3/17 in 3/18).

• Ker nima carinskega zastopnika, se PE 3/19, 3/20 in 3/21 pustijo prazni.

• Oseba sama vloži deklaracijo v SIAES2.

2. Oseba imenuje neposrednega carinskega zastopnika (ki nastopa v tujem imenu in za tuj račun)

• Oseba, za katero se vloži izvozna deklaracija, je navedena kot izvoznik (PE 3/1 in 3/2) in deklarant (PE 3/17 in 3/18).

• Carinski zastopnik je naveden kot zastopnik (PE 3/19, 3/20), oznaka statusa zastopnika v PE 3/21 je 2.

• Carinski zastopnik, ki ni deklarant in je naveden v PE 3/19 in 3/20, vloži carinsko deklaracijo v SIAES2.

3. Oseba imenuje posrednega carinskega zastopnika (ki nastopa v svojem imenu in za tuj račun)

• Oseba, za katero se vloži izvozna deklaracija, je navedena kot izvoznik (PE 3/1 in 3/2).

• Carinski zastopnik je naveden kot deklarant (PE 3/17 in 3/18) 

• Ker je carinski zastopnik deklarant, se PE  3/19, 3/20 zastopnik in oznaka statusa zastopnika v PE 3/21 ne izpolnjuje.

• Carinski zastopnik, ki je deklarant in naveden v PE 3/17 in 3/18, vloži carinsko deklaracijo v SIAES2.