Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

V skladu z Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo je od 24. 3. 2026 določen znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen 330,00 evrov za 1.000 litrov. Ta znesek je veljal tudi celotno davčno obdobje maj 2026, to je od 1. 5. 2026 in do 31. 5. 2026. Znesek predstavlja najnižji dovoljen znesek za obdavčitev energenta, ki ga določa 7. člen Direktive Sveta o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (2003/96/ES). 

V prvem odstavku 95. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16 s spremembami) je določeno, da se za namene vračila trošarine za komercialni prevoz določi znesek vračila, ki predstavlja razliko med zneskom povprečne trošarine, ki jo za posamezni koledarski mesec ugotovi minister, pristojen za finance, in najnižjim dovoljenim zneskom, ki ga določa 7. člen Direktive 2003/96/ES.

Glede na predpisan način izračuna zneska za vračilo trošarine za komercialni prevoz bo ta za davčno obdobje maj 2026 znašal 0 evrov.

Upravičencem, ki bodo za davčno obdobje maj 2026 predložili mesečni zahtevek za vračilo trošarine za komercialni prevoz, ne bo ugodeno, kljub temu da so pogonsko gorivo dejansko porabili za komercialni prevoz. Glede na specifične okoliščine, povezane z izračunom zneska vračila trošarine, vas o pričakovani odločitvi davčnega organa vnaprej seznanjamo z namenom zmanjšanja administrativne obremenitve tako za upravičence kot za davčni organ, saj pravice do vračila ne bo mogoče priznati, ker bo znesek vračila znašal 0 evrov.

V skladu z Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo je od 24. 3. 2026 določen znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen 330,00 evrov za 1.000 litrov. Ta znesek je veljal tudi celotno davčno obdobje maj 2026, to je od 1. 5. 2026 in do 31. 5. 2026. Znesek predstavlja najnižji dovoljen znesek za obdavčitev energenta, ki ga določa 7. člen Direktive Sveta o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (2003/96/ES). 

V prvem odstavku 95. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16 s spremembami) je določeno, da se za namene vračila trošarine za komercialni prevoz določi znesek vračila, ki predstavlja razliko med zneskom povprečne trošarine, ki jo za posamezni koledarski mesec ugotovi minister, pristojen za finance, in najnižjim dovoljenim zneskom, ki ga določa 7. člen Direktive 2003/96/ES.

Glede na predpisan način izračuna zneska za vračilo trošarine za komercialni prevoz bo ta za davčno obdobje maj 2026 znašal 0 evrov.

Upravičencem, ki bodo za davčno obdobje maj 2026 predložili mesečni zahtevek za vračilo trošarine za komercialni prevoz, ne bo ugodeno, kljub temu da so pogonsko gorivo dejansko porabili za komercialni prevoz. Glede na specifične okoliščine, povezane z izračunom zneska vračila trošarine, vas o pričakovani odločitvi davčnega organa vnaprej seznanjamo z namenom zmanjšanja administrativne obremenitve tako za upravičence kot za davčni organ, saj pravice do vračila ne bo mogoče priznati, ker bo znesek vračila znašal 0 evrov.

V skladu z Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo je od 24. 3. 2026 določen znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen 330,00 evrov za 1.000 litrov. Ta znesek je veljal tudi celotno davčno obdobje maj 2026, to je od 1. 5. 2026 in do 31. 5. 2026. Znesek predstavlja najnižji dovoljen znesek za obdavčitev energenta, ki ga določa 7. člen Direktive Sveta o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (2003/96/ES). 

V prvem odstavku 95. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16 s spremembami) je določeno, da se za namene vračila trošarine za komercialni prevoz določi znesek vračila, ki predstavlja razliko med zneskom povprečne trošarine, ki jo za posamezni koledarski mesec ugotovi minister, pristojen za finance, in najnižjim dovoljenim zneskom, ki ga določa 7. člen Direktive 2003/96/ES.

Glede na predpisan način izračuna zneska za vračilo trošarine za komercialni prevoz bo ta za davčno obdobje maj 2026 znašal 0 evrov.

Upravičencem, ki bodo za davčno obdobje maj 2026 predložili mesečni zahtevek za vračilo trošarine za komercialni prevoz, ne bo ugodeno, kljub temu da so pogonsko gorivo dejansko porabili za komercialni prevoz. Glede na specifične okoliščine, povezane z izračunom zneska vračila trošarine, vas o pričakovani odločitvi davčnega organa vnaprej seznanjamo z namenom zmanjšanja administrativne obremenitve tako za upravičence kot za davčni organ, saj pravice do vračila ne bo mogoče priznati, ker bo znesek vračila znašal 0 evrov.

Vitaminski gumijevi bonboni v obliki oranžnih medvedkov se uvrščajo pod oznako KN 2106 90 98, kot to določa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1131, ki velja od 29. 6. 2023.

Na spletni strani FURS je objavljen seznam vseh uredb o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo, ki jih v spornih primerih sprejme Evropska komisija in so zavezujoče v vseh državah članicah EU.

CBAM se v skladu z 2. členom Uredbe (EU) 2023/956 uporablja za blago, navedeno v Prilogi I, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali oplemeniteni proizvodi iz tega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256  Uredbe (EU) št. 952/2013, uvozijo na carinsko območje Unije, pri čemer uvoz pomeni sprostitev v prosti promet, kot je določeno v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013. Količine električne energije, ki bodo poročane za namene CBAM, se morajo ujemati s tistimi, ki bodo navedene na uvoznih carinskih deklaracijah.

Pojasnjujemo, da za električno energijo v tranzitnem postopku ni potrebno vlagati carinskih deklaracij, saj gre v tem primeru za poenostavitev v skladu s carinsko zakonodajo EU. V skladu s 321. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/2447 se namreč  za blago, ki se prevaža po transportnih napeljavah, šteje, da je dano v postopek tranzita Unije/skupni tranzitni postopek, ko vstopi na carinsko območje EU ali ko je dano v transportne napeljave na tem območju. Glede na navedeno poenostavitev, deklaracij za tranzitni postopek ni potrebno vlagati. Dodajamo, da električna energija, ki je bila proizvedena v Uniji, ni predmet tranzitnega postopka in carinskega nadzora in ni predmet obveznosti CBAM.

Carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v Uniji je potrebno vložiti samo za tiste količine električne energije, ki dejansko ostanejo in se porabijo na carinskem območju Unije. Način dokazovanja ustreznosti količin, ki so navedene na uvozni carinski deklaraciji, je v domeni uvoznika in v kolikor je iz njegovih evidenc razvidna količina, ki se sprošča v prosti promet v Uniji (kar je razvidno tudi iz spremne dokumentacije, npr. računa k carinski deklaraciji, poročilo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij), je to ustrezna podlaga za carinsko deklaracijo.

CBAM se v skladu z 2. členom Uredbe (EU) 2023/956 uporablja za blago, navedeno v Prilogi I, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali oplemeniteni proizvodi iz tega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256  Uredbe (EU) št. 952/2013, uvozijo na carinsko območje Unije, pri čemer uvoz pomeni sprostitev v prosti promet, kot je določeno v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013. Količine električne energije, ki bodo poročane za namene CBAM, se morajo ujemati s tistimi, ki bodo navedene na uvoznih carinskih deklaracijah.

Pojasnjujemo, da za električno energijo v tranzitnem postopku ni potrebno vlagati carinskih deklaracij, saj gre v tem primeru za poenostavitev v skladu s carinsko zakonodajo EU. V skladu s 321. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/2447 se namreč  za blago, ki se prevaža po transportnih napeljavah, šteje, da je dano v postopek tranzita Unije/skupni tranzitni postopek, ko vstopi na carinsko območje EU ali ko je dano v transportne napeljave na tem območju. Glede na navedeno poenostavitev, deklaracij za tranzitni postopek ni potrebno vlagati. Dodajamo, da električna energija, ki je bila proizvedena v Uniji, ni predmet tranzitnega postopka in carinskega nadzora in ni predmet obveznosti CBAM.

Carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v Uniji je potrebno vložiti samo za tiste količine električne energije, ki dejansko ostanejo in se porabijo na carinskem območju Unije. Način dokazovanja ustreznosti količin, ki so navedene na uvozni carinski deklaraciji, je v domeni uvoznika in v kolikor je iz njegovih evidenc razvidna količina, ki se sprošča v prosti promet v Uniji (kar je razvidno tudi iz spremne dokumentacije, npr. računa k carinski deklaraciji, poročilo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij), je to ustrezna podlaga za carinsko deklaracijo.

CBAM se v skladu z 2. členom Uredbe (EU) 2023/956 uporablja za blago, navedeno v Prilogi I, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali oplemeniteni proizvodi iz tega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256  Uredbe (EU) št. 952/2013, uvozijo na carinsko območje Unije, pri čemer uvoz pomeni sprostitev v prosti promet, kot je določeno v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013. Količine električne energije, ki bodo poročane za namene CBAM, se morajo ujemati s tistimi, ki bodo navedene na uvoznih carinskih deklaracijah.

Pojasnjujemo, da za električno energijo v tranzitnem postopku ni potrebno vlagati carinskih deklaracij, saj gre v tem primeru za poenostavitev v skladu s carinsko zakonodajo EU. V skladu s 321. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/2447 se namreč  za blago, ki se prevaža po transportnih napeljavah, šteje, da je dano v postopek tranzita Unije/skupni tranzitni postopek, ko vstopi na carinsko območje EU ali ko je dano v transportne napeljave na tem območju. Glede na navedeno poenostavitev, deklaracij za tranzitni postopek ni potrebno vlagati. Dodajamo, da električna energija, ki je bila proizvedena v Uniji, ni predmet tranzitnega postopka in carinskega nadzora in ni predmet obveznosti CBAM.

Carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v Uniji je potrebno vložiti samo za tiste količine električne energije, ki dejansko ostanejo in se porabijo na carinskem območju Unije. Način dokazovanja ustreznosti količin, ki so navedene na uvozni carinski deklaraciji, je v domeni uvoznika in v kolikor je iz njegovih evidenc razvidna količina, ki se sprošča v prosti promet v Uniji (kar je razvidno tudi iz spremne dokumentacije, npr. računa k carinski deklaraciji, poročilo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij), je to ustrezna podlaga za carinsko deklaracijo.