Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

Navedeno ne vpliva na izdajo in uporabo številke EORI, ki se še naprej uporablja v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije.

Čeprav imajo člani skupine za DDV identifikacijsko številko za DDV skupine za DDV, v carinskih postopkih vsak član skupine za DDV še naprej uporablja svojo številko EORI. Številka EORI je enaka veljavni davčni številki vsakega člana s predpono SI. Za namene izvajanja carinskih formalnosti tako člani skupine v carinsko deklaracijo navedejo številko EORI vsakega posameznega gospodarskega subjekta, ne glede na njihovo vključitev v skupino za DDV.

Vključitev v skupino za DDV tako ne povzroči nobene spremembe v povezavi z uporabo številke EORI.

Navedeno ne vpliva na izdajo in uporabo številke EORI, ki se še naprej uporablja v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije.

Čeprav imajo člani skupine za DDV identifikacijsko številko za DDV skupine za DDV, v carinskih postopkih vsak član skupine za DDV še naprej uporablja svojo številko EORI. Številka EORI je enaka veljavni davčni številki vsakega člana s predpono SI. Za namene izvajanja carinskih formalnosti tako člani skupine v carinsko deklaracijo navedejo številko EORI vsakega posameznega gospodarskega subjekta, ne glede na njihovo vključitev v skupino za DDV.

Vključitev v skupino za DDV tako ne povzroči nobene spremembe v povezavi z uporabo številke EORI.

Na podlagi Uredbe 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, objavljene 16. maja 2023 v Uradnem listu EU št. L130 (Uredba CBAM). Mehanizem stopi v polno veljavo 1. 1. 2026.

CBAM je okoljski mehanizem, zasnovan v kontekstu Zelenega dogovora in podpore cilju ogljične nevtralnosti EU do l. 2050. Cilj mehanizma je zagotoviti, da izdelki iz uvoza vsebujejo strošek ogljičnega odtisa, torej izenačitev obdavčitve domačih in uvoženih proizvodov ter preprečitev uhajanja ogljika zaradi selitve proizvodnje iz EU v druge države, ki so glede zmanjšanja emisij manj ambiciozne. Uvozniki ogljično intenzivnega blaga bodo s polno uveljavitvijo uredbe CBAM morali kupiti kupone CBAM v vrednosti količine emisij CO2 po ceni, ki je komplementarna ceni emisij v že obstoječem sistemu emisijskih kuponov EU ETS. CBAM mehanizem se uporablja za blago, ki je navedeno v prilogi 1 uredbe CBAM, in sicer za cement, železo in jeklo, aluminij, električno energijo, gnojila in vodik (v nadaljevanju: blago CBAM).

Prehodno obdobje teče od 1. 10. 2023 do 31. 12. 2025. V prehodnem obdobju CBAM bodo trgovci o emisijah, ki so del njihovega uvoza, za katerega velja mehanizem, le poročali, brez plačila kakršne koli finančne prilagoditve. Podjetja bodo tako imela dovolj časa za pripravo na nov sistem, hkrati pa bo to omogočilo natančno prilagoditev dokončne metodologije do leta 2026. Uvozniki blaga CBAM bodo sicer morali zbirati podatke za četrto četrtletje od 1. oktobra 2023, prva poročila pa bodo morali oddati do 31. januarja 2024.

Podrobnejše informacije glede registracije uvoznikov za namene poročanja (registracija bo potrebno izvesti kadarkoli v obdobju do prvega poročanja) in samega postopka poročanja bodo objavljene naknadno.

Za namene obveščanja uvoznikov o obveznosti poročanja je Evropska komisija v aplikaciji TARIC pripravila poseben opozorilni ukrep, vezan na blago CBAM, v postopku obdelave uvozne carinske deklaracije pa bodo deklaranti s strani carinskih organov  še posebej obveščeni o obveznosti poročanja.

Obveznost poročanja ne velja za blago CBAM, katerega realna vrednost na pošiljko ne presega 150 eur.

Evropska komisija je pripravila izvedbeno uredbo za prehodno obdobje s prilogami. Pripravila je tudi vrsto spletnih seminarjev za uvoznike in proizvajalce blaga CBAM, ki pokrivajo splošne značilnosti mehanizma CBAM in posebnosti vsakega sektorja blaga CBAM, da bi se lahko kar najbolje pripravili na začetek prehodnega obdobja in se seznanili s svojimi obveznostmi. Vse podrobnosti, predpisi, navodila, razpored spletnih seminarjev in informacije o registraciji so na voljo na spletni strani Komisije.

Zakon o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/2016, 58/2020, 92/2021, 192/2021 in 140/2022, v nadaljevanju: ZTro-1) v 6. in 7. točki prvega odstavka 19. člena določa, da ima pravico do vračila plačane trošarine:  

• trgovec, ki je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih umaknil s tržišča, ker so postali neužitni oziroma neuporabni in so bili uničeni pod nadzorom davčnega organa;
• proizvajalec trošarinskih izdelkov izven režima odloga za proizvedene trošarinske izdelke na zalogi, za katere je plačal trošarino, vendar so postali neužitni oziroma neuporabni in so bili uničeni pod nadzorom davčnega organa.

V obeh navedenih primerih je, poleg plačane trošarine in dejstva, da so trošarinski izdelki postali neužitni oziroma neuporabni, zahtevan pogoj uničenja teh izdelkov pod davčnim nadzorom. Glede na dane okoliščine (uničenje trošarinskih izdelkov v poplavah) je očitno, da uničenje pod davčnim nadzorom ni izvedljivo. Šteje se, da je pogoj, da so trošarinski izdelki uničeni pod nadzorom davčnega organa izpolnjen, če so poslovni prostori upravičenca, v katerih so se nahajali trošarinski izdelki, na poplavljenem območju oziroma gre za objekte, ki so bili poškodovani v naravni nesreči v času od 4. do 6. avgusta 2023.

Količino trošarinskih izdelkov, za katere se zahteva vračilo trošarine zaradi uničenja, in je bila trošarina zanje že plačana, se dokazuje s stanjem zalog iz poslovnih knjig.

Upravičenec lahko vloži zahtevek za vračilo trošarine kot mesečni zahtevek do zadnjega dne tekočega meseca za pretekli mesec, v katerem je nastal razlog za vračilo iz prvega odstavka 19. člena Zakona o trošarinah, ali kot letni zahtevek do 30. junija tekočega leta za preteklo leto, v katerem je nastal razlog za vračilo trošarine iz prvega odstavka tega člena. Kot razlog za vračilo trošarine se navede uničenje trošarinskih izdelkov v poplavah v času od 4. do 6. avgusta 2023.

Pri izračunu zneska za vračilo trošarine se uporabita znesek in stopnja oziroma znesek trošarine, veljaven na dan, ko je bila trošarina obračunana, oziroma na dan nabave trošarinskih izdelkov, navedenem na računu, s katerim upravičenec dokazuje, da je trošarinske izdelke nabavil s plačano trošarino. Datum nabave oziroma obračuna trošarine se določi na podlagi poslovnih knjig upravičenca oziroma, v primeru obračuna trošarine, v uradnih evidencah davčnega organa.

Pravilnik v drugem odstavku 2. člena določa, da se pri uvozu blaga za službene potrebe in osebne potrebe ob selitvi, ko upravičenci prvič prevzemajo dolžnost v Sloveniji, uveljavlja oprostitev plačila davka kot neposredna oprostitev. Kdo so upravičenci, ureja 3. člen pravilnika.

Potrdila za neposredno oprostitev, ki so potrebna pri uveljavljanju oprostitve plačila dajatev, se bodo od 1. 1. 2026 dalje upravičencem Izdajala v elektronski obliki in jih ne bo treba priložiti carinski deklaraciji. Številko neposrednega potrdila pa bo treba navesti v carinski deklaraciji.

Kadar se bo uveljavljala oprostitev plačila dajatev z oznako 095 v podatkovnem elementu - PE 11 10, se mora v PE 12 03 Spremna listina navesti oznako 3P45 - neposredno potrdilo za diplomatska, konzularna ter druga predstavništva In predstavnike, h kateri se mora pripisati številko Izdanega neposrednega potrdila v obliki 4251-xxxx/2025.