Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, obvesti davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (drugi odstavek 76.b člena Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1)). 

V primeru, da bo zavezanec, po prejemu takšnega opozorilnega pisma, še naprej sodeloval pri nakupih z navedenimi izdajatelji računov, bo solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga je ali bi ga moral dobavitelj obračunati in plačati. 

Več o odgovornosti gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti.

 Cilj navedenih aktivnosti je vzpostavitev pravočasnosti in pravilnosti obračunanega DDV ter odprava nepravilnosti pri poročanju. Zavezance pozivamo, da v izogib težavam pri bodočem poročanju preverijo podatke, o katerih so poročali, odpravijo nepravilnosti pri izvedenem poročanju ter preverijo sodelovanje s poslovnimi partnerji. 

Z odkrivanjem in s strožjo  obravnavo zavezancev, ki kršijo davčne predpise, se omogoča enake pogoje poslovanja ter konkurenčnost za vse DDV zavezance v Republiki Sloveniji. 

Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, obvesti davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (drugi odstavek 76.b člena Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1)). 

V primeru, da bo zavezanec, po prejemu takšnega opozorilnega pisma, še naprej sodeloval pri nakupih z navedenimi izdajatelji računov, bo solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga je ali bi ga moral dobavitelj obračunati in plačati. 

Več o odgovornosti gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti.

 Cilj navedenih aktivnosti je vzpostavitev pravočasnosti in pravilnosti obračunanega DDV ter odprava nepravilnosti pri poročanju. Zavezance pozivamo, da v izogib težavam pri bodočem poročanju preverijo podatke, o katerih so poročali, odpravijo nepravilnosti pri izvedenem poročanju ter preverijo sodelovanje s poslovnimi partnerji. 

Z odkrivanjem in s strožjo  obravnavo zavezancev, ki kršijo davčne predpise, se omogoča enake pogoje poslovanja ter konkurenčnost za vse DDV zavezance v Republiki Sloveniji. 

Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, obvesti davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (drugi odstavek 76.b člena Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1)). 

V primeru, da bo zavezanec, po prejemu takšnega opozorilnega pisma, še naprej sodeloval pri nakupih z navedenimi izdajatelji računov, bo solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga je ali bi ga moral dobavitelj obračunati in plačati. 

Več o odgovornosti gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti.

 Cilj navedenih aktivnosti je vzpostavitev pravočasnosti in pravilnosti obračunanega DDV ter odprava nepravilnosti pri poročanju. Zavezance pozivamo, da v izogib težavam pri bodočem poročanju preverijo podatke, o katerih so poročali, odpravijo nepravilnosti pri izvedenem poročanju ter preverijo sodelovanje s poslovnimi partnerji. 

Z odkrivanjem in s strožjo  obravnavo zavezancev, ki kršijo davčne predpise, se omogoča enake pogoje poslovanja ter konkurenčnost za vse DDV zavezance v Republiki Sloveniji. 

21. 1. 2025 se izteče prehodno obdobje za uvedbo faze 5 NCTS. Ob tem velja spomniti, da s tem dnem prenehajo veljati prehodna pravila in da je prehod v fazo 5 NCTS obvezen za vse države članice EU, države pogodbenice Konvencije o skupnem tranzitnem postopku in gospodarske subjekte. 

Nekatere nove funkcionalnosti v NCTS, ki bodo stopile v veljavo 21. januarja 2025, ko se konča prehodno obdobje, so:

• Nova struktura tranzitne deklaracije: glava, glavna pošiljka, interne pošiljke in postavke interne pošiljke. Uporaba več internih pošiljk bo omogočala deklariranje več različnih pošiljateljev oz. prejemnikov, ki pripadajo eni glavni pošiljki.
• Vzpostavitev vmesnika z avtomatiziranim sistemom izvoza (AES).
• Vložitev deklaracije pred predložitvijo blaga.
• Vložitev deklaracije z manjšim naborom podatkov (potrebno je dovoljenje carinskih organov). 
• Obvezna uporaba 6-mestne oznake harmoniziranega sistema (HS). Izjema je postopek tranzita na podlagi zvezka TIR, kadar tranzit ne sledi izvozu.
• Obvezen vnos neto teže v postavko interne pošiljke v primeru, ko tranzit sledi izvozu (predhodni dokument N830).
• Predložitev referenčne številke gibanja (MRN) v elektronski obliki vsem vključenim carinskim uradom (urad tranzita, namembni urad…). Tiskanje spremne tranzitne listine (STL) bo opcijsko.
• Novi vlogi carinskih uradov: urad izstopa v tranzitu (varnost in varstvo) in urad evidentiranja izrednih dogodkov. Postopek vnosa izrednih dogodkov v NCTS bo zamenjal ročno vpisovanje podatkov na STL in dostavo podatkov namembnemu uradu z IE007.

21. 1. 2025 se izteče prehodno obdobje za uvedbo faze 5 NCTS. Ob tem velja spomniti, da s tem dnem prenehajo veljati prehodna pravila in da je prehod v fazo 5 NCTS obvezen za vse države članice EU, države pogodbenice Konvencije o skupnem tranzitnem postopku in gospodarske subjekte. 

Nekatere nove funkcionalnosti v NCTS, ki bodo stopile v veljavo 21. januarja 2025, ko se konča prehodno obdobje, so:

• Nova struktura tranzitne deklaracije: glava, glavna pošiljka, interne pošiljke in postavke interne pošiljke. Uporaba več internih pošiljk bo omogočala deklariranje več različnih pošiljateljev oz. prejemnikov, ki pripadajo eni glavni pošiljki.
• Vzpostavitev vmesnika z avtomatiziranim sistemom izvoza (AES).
• Vložitev deklaracije pred predložitvijo blaga.
• Vložitev deklaracije z manjšim naborom podatkov (potrebno je dovoljenje carinskih organov). 
• Obvezna uporaba 6-mestne oznake harmoniziranega sistema (HS). Izjema je postopek tranzita na podlagi zvezka TIR, kadar tranzit ne sledi izvozu.
• Obvezen vnos neto teže v postavko interne pošiljke v primeru, ko tranzit sledi izvozu (predhodni dokument N830).
• Predložitev referenčne številke gibanja (MRN) v elektronski obliki vsem vključenim carinskim uradom (urad tranzita, namembni urad…). Tiskanje spremne tranzitne listine (STL) bo opcijsko.
• Novi vlogi carinskih uradov: urad izstopa v tranzitu (varnost in varstvo) in urad evidentiranja izrednih dogodkov. Postopek vnosa izrednih dogodkov v NCTS bo zamenjal ročno vpisovanje podatkov na STL in dostavo podatkov namembnemu uradu z IE007.

21. 1. 2025 se izteče prehodno obdobje za uvedbo faze 5 NCTS. Ob tem velja spomniti, da s tem dnem prenehajo veljati prehodna pravila in da je prehod v fazo 5 NCTS obvezen za vse države članice EU, države pogodbenice Konvencije o skupnem tranzitnem postopku in gospodarske subjekte. 

Nekatere nove funkcionalnosti v NCTS, ki bodo stopile v veljavo 21. januarja 2025, ko se konča prehodno obdobje, so:

• Nova struktura tranzitne deklaracije: glava, glavna pošiljka, interne pošiljke in postavke interne pošiljke. Uporaba več internih pošiljk bo omogočala deklariranje več različnih pošiljateljev oz. prejemnikov, ki pripadajo eni glavni pošiljki.
• Vzpostavitev vmesnika z avtomatiziranim sistemom izvoza (AES).
• Vložitev deklaracije pred predložitvijo blaga.
• Vložitev deklaracije z manjšim naborom podatkov (potrebno je dovoljenje carinskih organov). 
• Obvezna uporaba 6-mestne oznake harmoniziranega sistema (HS). Izjema je postopek tranzita na podlagi zvezka TIR, kadar tranzit ne sledi izvozu. V izogib težavam se priporoča, da se poskuša pridobiti podatek o 6-mestni oznaki iz tistih deklaracij za predhodne postopke, kjer je ta podatek že obvezen (npr. vstopna skupna deklaracija – VSD ali izvozna deklaracija…), tako da se ta podatek zagotovi skozi povezljivost predhodnih carinskih formalnosti.
• Obvezen vnos neto teže v postavko interne pošiljke v primeru, ko tranzit sledi izvozu (predhodni dokument N830).
• Predložitev referenčne številke gibanja (MRN) v elektronski obliki vsem vključenim carinskim uradom (urad tranzita, namembni urad…). Tiskanje spremne tranzitne listine (STL) bo opcijsko.
• Novi vlogi carinskih uradov: urad izstopa v tranzitu (varnost in varstvo) in urad evidentiranja izrednih dogodkov. Postopek vnosa izrednih dogodkov v NCTS bo zamenjal ročno vpisovanje podatkov na STL in dostavo podatkov namembnemu uradu z IE007.

21. 1. 2025 se izteče prehodno obdobje za uvedbo faze 5 NCTS. Ob tem velja spomniti, da s tem dnem prenehajo veljati prehodna pravila in da je prehod v fazo 5 NCTS obvezen za vse države članice EU, države pogodbenice Konvencije o skupnem tranzitnem postopku in gospodarske subjekte. 

Nekatere nove funkcionalnosti v NCTS, ki bodo stopile v veljavo 21. januarja 2025, ko se konča prehodno obdobje, so:

• Nova struktura tranzitne deklaracije: glava, glavna pošiljka, interne pošiljke in postavke interne pošiljke. Uporaba več internih pošiljk bo omogočala deklariranje več različnih pošiljateljev oz. prejemnikov, ki pripadajo eni glavni pošiljki.
• Vzpostavitev vmesnika z avtomatiziranim sistemom izvoza (AES).
• Vložitev deklaracije pred predložitvijo blaga.
• Vložitev deklaracije z manjšim naborom podatkov (potrebno je dovoljenje carinskih organov). 
• Obvezna uporaba 6-mestne oznake harmoniziranega sistema (HS). Izjema je postopek tranzita na podlagi zvezka TIR, kadar tranzit ne sledi izvozu. V izogib težavam se priporoča, da se poskuša pridobiti podatek o 6-mestni oznaki iz tistih deklaracij za predhodne postopke, kjer je ta podatek že obvezen (npr. vstopna skupna deklaracija – VSD ali izvozna deklaracija…), tako da se ta podatek zagotovi skozi povezljivost predhodnih carinskih formalnosti.
• Obvezen vnos neto teže v postavko interne pošiljke v primeru, ko tranzit sledi izvozu (predhodni dokument N830).
• Predložitev referenčne številke gibanja (MRN) v elektronski obliki vsem vključenim carinskim uradom (urad tranzita, namembni urad…). Tiskanje spremne tranzitne listine (STL) bo opcijsko.
• Novi vlogi carinskih uradov: urad izstopa v tranzitu (varnost in varstvo) in urad evidentiranja izrednih dogodkov. Postopek vnosa izrednih dogodkov v NCTS bo zamenjal ročno vpisovanje podatkov na STL in dostavo podatkov namembnemu uradu z IE007.

V okviru tega projekta je bilo potrebno nadgraditi podatke za obvestilo o predložitvi v skladu s podatkovnim naborom iz stolpca G3 Priloge B IU/DU in deklaracijo za začasno hrambo v skladu s podatkovnim naborom iz stolpca G4 Priloge B IU/DU. V skladu s tem so bile pripravljene funkcijske specifikacije za naročilo.

Nov sistem za vlaganje deklaracij za začasno hrambo ter obveščanje o predložitvi blaga v začasno hrambo bo predvidoma uveden 1. 3. 2024. Omogočeno bo elektronsko vlaganje deklaracij za začasno hrambo z vsemi elektronskimi funkcionalnostmi, ki jih imajo drugi deklaracijski sistemi npr. SIAIS2. Omogočeno bo usklajevanje podatkov s strani deklaranta pred in po prepustitvi, omogočeno bo pošiljanje elektronskega zahtevka za izrek neveljavnosti s strani deklaranta, omogočeno bo obveščanje deklaranta o ugotovitvah kontrole itd. Na ta način bo tudi na tem področju dvignjen in digitaliziran nivo komunikacije med vložniki deklaracij in carinskim organom in s tem zagotovljen tudi učinkovitejši carinski nadzor blaga, do trenutka uvedbe enega izmed nadaljnjih carinskih postopkov.

Zaradi negativnih učinkov svetovnih presežkov na trgu jekla je Evropska komisija leta 2019 sprejela zaščitne ukrepe (Izvedbena uredba (EU) 2019/159). Navedeni zaščitni ukrepi so prenehala veljati 30.6.2026.

Za namen ohranjanja konkurenčnosti, kakovosti delovnih mest ter ustreznega pristopa na področju obrambe in razogljičenja, je Komisija sprejela več novih ukrepov trgovinske zaščite.  Med njimi je tudi ukrep za odpravo negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trgu jekla v Uniji (Uredba (EU) 2026/1384).  Ukrepu je sledila Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1457, s katero je prišlo do razdelitve razpoložljivih količin tarifnih kvot, odprtih na podlagi Uredbe (EU) 2026/1384. Uredbi sta stopili v veljavo 1.7.2026. 

Skupna količina razpoložljivih tarifnih kvot je bila za 26 kategorij izdelkov določena na podlagi tržnega deleža uvoza v Unijo in znaša letno 18 345 922 ton (neto). Navedena količina naj bi zagotavljala stabilno potrošnjo jekla do leta 2030. Komisija bo po analizi uvoznih tokov in gospodarskih kazalnikov sprejela  morebitne akte za uvedbo potrebnih sprememb. Prve ocene naj bi Komisija pripravila do 30.6.2027 in nato na enak način na vsaki dve leti.

Odprte tarifne kvote se upravljajo četrtletno v skladu z ustaljeno prakso, tj. po sistemu prednostne obravnave, ki temelji na Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (člen 49 - 54).

Komisija bo predvidoma do 1.10.2026 sprejela tudi ustrezne akte za izvedbo sledljivosti dobavnih pogojev jekla v EU. Pričakuje se, da bodo morali uvozniki jeklenih izdelkov v EU ob sprostitvi blaga v prosti promet predložiti preverljiva dokazila glede prvotne države »taljenja in litja«.

Zaradi negativnih učinkov svetovnih presežkov na trgu jekla je Evropska komisija leta 2019 sprejela zaščitne ukrepe (Izvedbena uredba (EU) 2019/159). Navedeni zaščitni ukrepi so prenehala veljati 30.6.2026.

Za namen ohranjanja konkurenčnosti, kakovosti delovnih mest ter ustreznega pristopa na področju obrambe in razogljičenja, je Komisija sprejela več novih ukrepov trgovinske zaščite.  Med njimi je tudi ukrep za odpravo negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trgu jekla v Uniji (Uredba (EU) 2026/1384).  Ukrepu je sledila Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1457, s katero je prišlo do razdelitve razpoložljivih količin tarifnih kvot, odprtih na podlagi Uredbe (EU) 2026/1384. Uredbi sta stopili v veljavo 1.7.2026. 

Skupna količina razpoložljivih tarifnih kvot je bila za 26 kategorij izdelkov določena na podlagi tržnega deleža uvoza v Unijo in znaša letno 18 345 922 ton (neto). Navedena količina naj bi zagotavljala stabilno potrošnjo jekla do leta 2030. Komisija bo po analizi uvoznih tokov in gospodarskih kazalnikov sprejela  morebitne akte za uvedbo potrebnih sprememb. Prve ocene naj bi Komisija pripravila do 30.6.2027 in nato na enak način na vsaki dve leti.

Odprte tarifne kvote se upravljajo četrtletno v skladu z ustaljeno prakso, tj. po sistemu prednostne obravnave, ki temelji na Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (člen 49 - 54).

Komisija bo predvidoma do 1.10.2026 sprejela tudi ustrezne akte za izvedbo sledljivosti dobavnih pogojev jekla v EU. Pričakuje se, da bodo morali uvozniki jeklenih izdelkov v EU ob sprostitvi blaga v prosti promet predložiti preverljiva dokazila glede prvotne države »taljenja in litja«.