56
V izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožeča stranka od opravljenih storitev vodenja knjigovodstva ni obračunala DDV skladno s 33. členom ZDDV-1, hkrati pa na izdanih računih ni izkazala vseh podatkov (stopnja DDV in znesek DDV) po določbi 82. člena ZDDV-1. Na podlagi ocene prilivov na transakcijski račun tožeče stranke je zato davčni organ obračunal DDV po davčni stopnji 22 % za opravljene storitve ob upoštevanju odbitka DDV po predloženih računih za obdobje od aprila 2015 dalje.
56
O dokazih tožeče stranke se Upravna enota ni izrekla. V tem pogledu je v izpodbijani odločbi umanjkala kakršnakoli obrazložitev; v njej ni nobene omembe dokazov tožeče stranke. Tudi če bi naslovno sodišče lahko štelo, da je Upravna enota vse dokaze tožeče stranke odklonila, zato ni našlo nobene razlage. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti obrazložena. Tako ravnanje Upravne enote je vodilo do kršitve pravil upravnega postopka.
421
Pri davku na vodna plovila gre za tako davčno obveznost, ki se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, zaradi česar dejstvo, da je bilo leto 2016 prestopno (in imelo en dan več) na odmero ne more vplivati. Tretji in četrti odstavek 5. člena ZDVP pa se uporabljata v primeru, če je davčni zavezanec postal lastnik oziroma uporabnik plovila med koledarskim letom. Če je obdobje lastništva plovila krajše od enega leta, se upošteva dejansko priglašeno obdobje, izraženo v dnevih. Sicer pa je predpisana davčna obveznost določena na letni ravni.
431
Pri davku na vodna plovila gre za tako davčno obveznost, ki se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, zaradi česar dejstvo, da je bilo leto 2016 prestopno (in imelo en dan več) na odmero ne more vplivati. Tretji in četrti odstavek 5. člena ZDVP pa se uporabljata v primeru, če je davčni zavezanec postal lastnik oziroma uporabnik plovila med koledarskim letom. Če je obdobje lastništva plovila krajše od enega leta, se upošteva dejansko priglašeno obdobje, izraženo v dnevih. Sicer pa je predpisana davčna obveznost določena na letni ravni.
435
Pri davku na vodna plovila gre za tako davčno obveznost, ki se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, zaradi česar dejstvo, da je bilo leto 2016 prestopno (in imelo en dan več) na odmero ne more vplivati. Tretji in četrti odstavek 5. člena ZDVP pa se uporabljata v primeru, če je davčni zavezanec postal lastnik oziroma uporabnik plovila med koledarskim letom. Če je obdobje lastništva plovila krajše od enega leta, se upošteva dejansko priglašeno obdobje, izraženo v dnevih. Sicer pa je predpisana davčna obveznost določena na letni ravni.
369
Skladno z uporabljeno metodo indirektnega ugotavljanja dohodkov se v davčno osnovo kot popravek spremembe neto vrednosti premoženja (v izpodbijani odločbi v okviru odlivov oziroma porabe) vštevajo tudi dana darila, saj v inšpiciranem obdobju dana darila zmanjšujejo neto vrednost premoženja in jih je zato treba prišteti k ugotovljeni spremembi neto vrednosti.
Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme je torej na davčnem zavezancu, ki mora s predloženimi oziroma predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva. Zavezanec je namreč tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže (in ne zgolj...
62
Eden od namenov ZZUSUDJZ je bil zagotovitev delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (1. člen ZZUSUDJZ). Če je bilo nujno za učinkovito izvajanje oblasti, ki je omogočila, da se je dosegel ta cilj, se roki niso prekinili. Finančna uprava tega tožeči stranki (oziroma krogu določenih oseb, ki jim je tožeča stranka pripadala) ni sporočila (peti odstavek 6. člena ZZUSUDJZ). To tudi ni bilo vidno iz same vsebine, narave oziroma vrste upravne zadeve.
940
Po določbah petega odstavka 68. člena ZDavP-2 se v primeru, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
341
Ne glede na seznanjenost tožničine zakonite zastopnice z davčnim dolgom davčne dolžnice tožnica do prejema izpodbijanega sklepa ni bila seznanjena, da toženka ugotavlja njeno domnevno odgovornost za davčni dolg dolžnice, posledično se o tem tudi ni mogla izjaviti in je bila prvič šele s sklepom o izvršbi opredeljena kot dolžnica in s tem seznanjena, kar pomeni, da je bilo v nasprotju s procesnim zakonom o njeni obveznosti odločeno brez upoštevanja načela zaslišanja stranke.
1062
Rezervacije, ki jih je oblikovala tožnica, so po vsebini pogojne dolgoročne obveznosti, saj tožnica ne ve, ali se bodo obveznosti pojavile ali ne. Tožnica v zvezi s tem še ni imela nobenih stroškov, zato je takšno oblikovanje nezanesljivo in v nasprotju s SRS, ki zahteva, da mora biti velikost rezervacij zanesljivo ocenjena. Ker tožnica ne ve, ali se bodo tovrstni stroški sploh pojavili v prihodnosti, iz preteklih izkušenj pa izhaja, da tožnica tovrstnih rezervacij ne potrebuje, gre po presoji sodišča za pogojne obveznosti. Pretekli dogodek, na katerega se sklicuje tožnica, ko je veterinarska prava Republike Italije ugotovila biološka tveganja pri prodaji rib na italijanskem trgu in zahtevala njihov umik iz tega trga, po presoji sodišča ne predstavlja obvezujočega dogodka, na podlagi katerega bi tožnica utemeljevala dolgoročne obveznosti z oblikovanjem rezervacije v omenjenem znesku.